Nenavaden naslov je tole, ker želim poudariti, da imamo lahko radi dve osebi, torej ena ženska lahko ljubi dva moška in en moški lahko ljubi dve ženski. O tako imenovani poliamoriji sem že pisala pred nekaj časa, tokrat malce pokukajmo v zgodbo gospe, ki se ne more odločiti med dvema moškima.
Očitno smo ženske postale bolj samozavestne glede tega, komu bomo poklonile srce in nas ne hromijo več zgodovinski in cerkveni predsodki in dogme. Sicer je tudi res, da v Sloveniji ravno odkrito ne moreš hoditi okoli z dvema moškima pod roko in razglašati, da imaš oba rad, ker bi hitro bila obsojena, da je recimo temu »lahka« ženska. Resnica je daleč od tega.
Gospa ima malce čez štirideset let, skorajda odraslega sina in moža, ki je od nje starejši nekaj let. Oba sta zelo zaposlena in sta skozi leta izgubila njun pristen moško ženski stik, po tihem se je privlekla v njun včasih dokaj strasten odnos rutina, dolgčas in iskanje izgovorov, zakaj se po službi ne vrne takoj domov temveč gre rajši s prijateljicami na čaj. Sin je ne potrebuje več razen, da mu stisne kakšen euro tu in tam. Njeno spolno življenje z možem je usihalo nekaj let in sedaj nekako pogorelo, ker si ga že dolgo ne želi več kot moškega v postelji. Rada se stisne k njemu in vedno zaspita z roko v roki, a da bi se ljubila z njim, ji ni ljuba misel, sploh pa ne čuti nobenega poželenja po njemu, ji je bolj kot brat in prijatelj. Mož občasno da pobudo, pa jo začne nežno božati in kazati namen, da se želi z njo ljubiti, a se ona bodisi naredi, da je zelo zaspana ali da jo recimo temu, boli glava. Mož odneha, je tiho, boli ga njena zavrnitev, a zaspi. In tako se vrtita iz noči v noč.
Gospa je preko prijateljice spoznala sveže ločenega gospoda, ki je sicer od nje malce mlajši in med njima je v istem trenutku zašumela nova energija in privlačnost. Tisto, ko se ne moreš ustaviti in se ne moreš kontrolirati, no vsaj tako mi je opisala tiste strastne trenutke, ko sta se prvič ljubila noro in strastno, kakor se še nikoli ni z možem. Ta moški ji je jemal dih, zaljubila se je vanj in bila popolnoma zmedena, kaj se ji je zgodilo. Doma ima zvestega moža, ki ga ima rada, v dobrem in slabem sta že marsikaj prebrodila, imata družino in lepo hišo, a ni strastni in norih iskric v očeh. Tukaj ima skritega ljubimca, v katerega je projicirala svojo željo po strasti in on ji to v njunih skritih trenutkih tudi daje ter jo s tem še bolj veže na sebe. Moški ve, da je ona poročena in da je zmedena, saj mu ona vse iskreno pove. Dal ji je ultimat nekaj mesecev časa, da se odloči katerega moškega bo izbrala, saj je ne bo čakal v nedogled, na dveh stolih pa tudi da ne more sedeti, ji je rekel.
Njeno vprašanje je bilo: Melita, ali je možno imeti rad dva moška istočasno? Sama menim, da je to seveda možno, saj na naša čustva in kako se razplamtijo težko vplivamo z umom, ko pride do ravno pravšnje eksplozivne kombinacije hormonov. A dejstvo ostaja, da zaljubljenost slej kot prej mine, nora spolnost najverjetneje tudi sčasoma zbledi v povprečnega in potem smo nekje na podobni poziciji kot pri moškemu, s katerim je poročena, ga pozna, skupaj sta ustvarila marsikaj in si ne predstavlja, da bi razdrla družino in čustveno uničila moža, za katerega ve, da jo ima res močno rad ter sinu vzela udobje doma. Kaj narediti? Kako se odločiti? Ali poslušati zaljubljene hormone in divji ples med rjuhami ali pač to preboleti in se odločiti zavestno in odgovorno za družino in moža, ki pa si ga resnici na ljubo, ne želi več kot moškega v postelji.
Odgovor ni enostranski in tudi ne enostaven. Odločitev vedno prepustim sami stranki, saj mora sama prevzeti odgovornost za lastne življenjske odločitve in s tem prevzeti nase tudi posledice odločitve, sama pa ji predstavim možne opcije in posledice. Kaj bi se vi odločili na njenem mestu?
