V naravi rastline nabiramo vedno v čistem okolju, najbolje pa je, da jih tudi sami gojimo na vrtu, kjer si uredimo svoj zeliščni vrtiček ali »gartelc«, da ne delamo preveč škode v naravi.

Tudi vi razmišljate, da bi pripravili svojo zeliščno lekarno? Pa veste, kako začeti? Kdaj in kako nabirati rastline? Kako jih shranjujemo? Katere rastline nabirati, katere njihove dele in kdaj?

Iz zgodovine…

Zdravljenje z zdravilnimi rastlinami je staro toliko kot človeštvo. Verjetno jih je človek na začetku uporabljal nagonsko, ko je iskal hrano za golo preživetje, preizkušal razne trave in si v stoletjih nabral dragocene izkušnje. Naučil se je razlikovati rastline za hrano in za zdravilo ali pa spoznal, da so strupene.

OGLAS

Zgodovina poznavanja in uporabe teh rastlin spada v del kulturne zgodovine človeštva. Lajšanje bolezenskih težav, preprečevanje in zdravljenje bolezni iz zdravilnih rastlin imenujemo fitoterapija.Vsak narod, vsako pleme, vsak kraj je imel in ima svoje zdravilne rastline. Že 3700 let pred našim štetjem je kitajski cesar Šin-Nonga opisal 200 zdravilnih rastlin v najstarejši zeliščarski knjigi. Tudi sam je živel zelo preprosto. Prva zeliščna lekarna pri nas je bila v grajskem samostanu Olimje pri Podčetrtku.

Pri nas raste več kot tisoč rastlinskih vrst, vendar v ljudskem zdravilstvu ne uporabljamo vseh. Grški zdravnik Hipokrat (460–377 pr. n. š.) je opisal okrog 200 vrst zdravilnih rastlin. Zelo je poudarjal pomen pravilne prehrane za zdravje. Še danes velja njegov izrek Vaša hrana naj bo zdravilo in vaša zdravila naj bodo hrana.

… do danes

Danes je že znanstveno dokazano, da nekatere rastline učinkujejo zdravilno, vendar pa ne smemo misliti, da lahko vse zdravimo sami. Zdravilne rastline uporabljamo le za blažitev tegob, ki napadejo tudi zdravega človeka. Uživanje raznih čajev je tudi prijeten čas oddiha, v katerem se sprostimo. Preden se začnemo zdraviti, se posvetujmo s svojim zdravnikom in paziti moramo, da nikoli ne prekoračimo predpisanih odmerkov. V nadaljevanju pa predstavljamo ključne nasvete za pripravo svoje domače zeliščne lekarne.

Česa ne sme manjkati v domači zeliščni lekarni

Priporočljivo je, da imamo doma nekaj zelišč, ki nam pomagajo pri lajšanju različnih težav. Priskrbimo si koledar cvetenja in nabiranja tistih zelišč, ki jih bomo nabrali za naslednje leto.

• za pomirjanje: baldrijan, hmelj, melisa
• pri napenjanju: vrtni janež, kumina, komarček
• ob težavah z mehurjem: listi brusnic, mešanica za mehur
• med drisko: posušene borovnice
• pri prehladu in potenju: bezeg, lipovo cvetje
• ob kašlju: islandski lišaj, jeglič, trpotec, žajbelj
• za želodec: kamilica, poprova meta, tavžentroža, encijan
• ob nespečnosti: baldrijan, hmelj, melisa
• pri zaprtju: laneno seme, mešanica čaja za odvajanje

Kako nabiramo posamezne dele rastline?

Korenino oziroma koreniko (regrat, kopriva, gabez) nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi. Ko ju skopljemo, ju takoj speremo pod hladno vodo, očistimo in posušimo ali pa ju obesimo na vrvico.

Steblo ali zel trgamo ali porežemo (materina dušica, ptičja dresen, tavžentroža, plahtica, šentjanževka) v lepem sončnem vremenu in sredi dneva, ko ni več rose. V podobnem času naberemo tudi cvetove (bezeg, rman, arnika, ranjak) in liste zelišč (breza, gozdna jagoda, pekoča kopriva). Plodove poberemo malo prej, kot dozorijo (borovnice, bezgove jagode).

Pri nabiranju smo pozorni še na:

• nabiramo samo tiste zdravilne rastline, ki jih dobro poznamo, ter toliko, kot jih bomo potrebovali za eno leto,
• korenine nabiramo jeseni ter zgodaj spomladi,
• lubje se lupi spomladi, ko ima največ učinkovin,
• liste nabiramo pred cvetenjem ali med njim,
• cvetovi imajo največ učinkovin, ko so v najlepšem cvetju,
• cvetove, liste in stebelca trgamo v lepem in sočnem vremenu, ker takrat vsebujejo največ učinkovin,
• ne nabiramo zelišč, ki so jih objedle živali, denimo polži ali gosenice, ter tistih, ki so jih napadle bolezni, kot sta rja ali plesen.

Sušimo v senci

Vse nabrane zdravilne rastline sušimo v senci, ker bi se nam na soncu učinkovine razkrojile. Najboljše jih je sušiti na podstrešju, kjer je poleti zelo toplo in se rastline hitro posušijo, poleg tega je tam tudi potreben prepih. Temperatura pri umetni toploti naj ne preseže 40 °C. Rastline so dovolj suhe, ko se listi v roki rahlo drobijo, stebla in vršički pa se lomijo.

Vsako leto znova

Suha zelišča shranimo v suh, zračen in temen prostor v steklenih kozarcih, papirnatih vrečkah, vrečkah iz blaga ali kartonskih škatlah. V kozarce damo predvsem tiste, ki vsebujejo hlapljiva eterična olja in druge lahko hlapljive učinkovine. Vsako leto si naberemo sveža zelišča, če nam jih kaj ostane od prejšnjega leta, pa jih porabimo za kopeli ali pa vrtni kompost.

Zdravilne učinkovine rastlin

Sluzi: lahko vežejo večjo količino vode, pri čemer nabreknejo. Uporabljamo jih pri zaprtju ter za lajšanje vnete sluznice žrela in ustne votline. Med sluzi štejemo navadni slez in laneno seme.

Čreslovine: reagirajo s površino kože in sluznic, krčijo tkivo, zapirajo. Uporabljamo jih pri ranah na koži ter notranjih organih, pri driskah. V to skupino sodijo tudi suhe borovnice.

Grenčine: imajo grenak okus, učinkujejo na prebavne žleze v ustih, želodcu in žolčniku, pospešujejo prebavo in večajo apetit. V to skupino uvrščamo predvsem tavžentrožo, encijan, hmelj.

Flavonoidi: nekateri so rumene barve, pospešujejo izločanje seča, tudi utrjujejo žilne stene, kot sta zlata rozga in plodovi divjega kostanja.

Eterična olja: razkužujejo, v to skupino uvrščamo smrekove iglice, jagode brinja, liste žajblja.

Kako jih uporabljamo?

Čaji: poparek je najpogostejši način priprave čajev. Zavremo četrt litra vode, dodamo zvrhano čajno žličko posušenega zelišča, zmešamo in pustimo pokrito 15 minut, da se v vroči vodi izlužijo učinkovine, nato precedimo in počasi pijemo. Nekatere rastline (listi bele omele, cvetovi in listi slezenovca) pa samo čez noč namočimo v hladno vodo, zjutraj precedimo in pijemo pripravek.

Tinkture: v alkoholu oziroma v domačem žganju namakamo zelišča najmanj tri tedne v senci na sobni temperaturi, vmes večkrat pretresemo, nato pa precedimo in tako pripravljeno tinkturo uporabljamo do dve leti. Uživamo po kapljicah in po navodilu (tavžentroža, ameriški slamnik).

Olja: sveža zelišča namočimo v hladno stiskanem olivnem olju za najmanj tri tedne, kot denimo šentjanževo olje, kjer v olivnem olju namočimo samo sveže cvetove in jih imamo na soncu, vmes večkrat pretresemo, po treh tednih precedimo in olje shranimo v temnem in hladnem prostoru v temnih steklenicah. Iz zelišč pripravimo tudi mazila. V poletnem času je čas priprave za razne sirupe.

Avtor: Marjana Plajhner
www.viva.si