Kadar smo srečni, prenesemo srečo tudi na druge

V preteklih obdobjih so se naši predniki morali povezovati, da bi preživeli. Morali so sodelovati in si deliti vire, zato so bile močne vezi nujni pogoj.

Današnja vsakodnevna medsebojna komunikacija se opira na prenos čustev. Radi mislimo, da so pomembne zgolj besede.

Ste že kdaj poslali elektronsko pismo, ki ga je naslovnik napačno razumel, ker je videl le besede, ne pa tudi čustev za njimi? Če bi se gledala iz oči v oči, bi videl vaš nasmeh ali nezavedno zaznal komaj opazen izraz na obrazu ali telesni gib, iz katerega bi lahko razumel, kaj ste v resnici mislili.

OGLAS

Če se naravnamo na sogovornikova čustva, ga lahko veliko bolje razumemo. Prav to je razlog, da se ljudje z avtističnim sindromom, ki ne prepoznavajo čustev drugih ljudi, težje sporazumevajo.

…..

Vsi nenehno prenašamo čustva in iz trenutka v trenutek izžarevamo svoje razpoloženje z besedami in z načinom, na katerega jih izgovorimo, z izrazom obraza in s telesnimi gibi.

Kadar smo srečni, lahko prenesemo srečo na druge, a nalezljiva je tudi naša žalost.

Svoje občutenje sicer lahko zaigramo, vendar nas obraz zlahka izda. Besede sreče lahko izdaja žalost v očeh, žalostne pa je mogoče izbrisati z nasmehom.

Spoznanja o čustveni nalezljivosti zahtevajo odgovornost.

Prevzeti jo moramo za vse, kar prenašamo, podobno kakor smo odgovorni za vse, kar rečemo in kako rečemo.

»Izraz, ki ga ima ženska na obrazu, je veliko pomembnejši od obleke, ki jo ima na sebi.« Dale Carnegie

David R. Hamilton, iz knjige Nalezljiva moč mišljenja