Je med vami kaj perfekcionistov? Če ne, pa sigurno poznate koga, ki to je. V vsakem primeru ste verjetno že opazili, da biti perfekcionist ali živeti z njim nikakor ni enostavno ali zabavno.
Perfekcionizem je kontrolirajoče obnašanje. Kontrolirate sebe in želite tudi kontrolirati druge. Imamo pa 2 vrsti perfekcionistov: takšne, ki res mislijo, da so perfektni in pa takšne, ki se zavedajo, da niso, pa se trudijo biti perfektni. Kakšna je razlika? Ni je! Vsi perfekcionisti imajo isto tako imenovano seme in to je »nisem dovolj dober/-a« in pa »nič, kar naredim, ni dovolj dobro«.
Do tega pride zato, ker so vaši starši ali skrbniki za vas imeli pripravljenih več kritik kot pa pohval ali pa so bili izredno zahtevni ali z visokimi pričakovanji. Večinoma so pokomentirali samo tisto, kar ni bilo v redu, zato ste tudi vi sami razvili takšno, bi rekli, »strokovno« kritično oko, ki vedno ocenjuje in presoja. To »sokolovo oko« vam sicer lahko pride zelo prav v poslovnem svetu in v vaši službi, medtem ko vam v privatnem življenju skorajda 100% moti odnose z ljubimi ljudmi.
Vedeti moramo, da imajo perfekcionisti izredno visoke standarde in merila. Kar za druge predstavlja 100%, je za perfekcioniste zgolj »normalno«. Dobro opravljeno pa je za perfekcioniste že bolj tam na 150%. Zato je ena od slabih posledic perfekcionizma tudi ta, da se določenih nalog raje sploh ne lotijo, kajti obstaja nevarnost, da je ne bodo dovolj dobro opravili – po lastnih pričakovanjih, seveda. Ali pa se izogibate dokončanju te naloge ali projekta, ker se bojite nepopolnega izida. Zato imate lahko v sebi ogromno nerealiziranih idej in zamisli, v vas pa se nabira pritisk. Perfekcionizem je dejansko eden najbolj zvitih mehanizmov odlašanja, kajti na prvi pogled ne izgleda, da gre za odlašanje, vendar gre točno za to. Zato vas perfekcionizem dnevno ropa uspeha, veselja ob dokončanju in pa opravljanja osebnega poslanstva.
Vprašajte se, kje bi že bili danes, če bi si vsaj upali poskusiti nekaj novega ali pa dokončati tisto začeto? Ja, resnica je ta, da bi lahko v veliko večji polnosti živeli svoje srčno poslanstvo.
Kar vam bom sedajle še povedala, pa vam sploh ne bo všeč. Perfekcionizem je čisto nekaj drugega kot »odličnost«, kar v angleščini tudi poimenujemo »excellence«. Kajti perfekcionisti radi rečemo, da stremimo k odličnosti. No, ni res. Perfekcionisti stremijo zgolj k popolnemu rezultatu, odličnost pa izhaja iz mojstrstva, ko nekaj res dobro obvladamo – kot mojstri. Mojster je predvsem osredotočen na proces, na potek dejanja, na pot, po kateri hodi in je popolnoma odvezan od rezultata, kajti sama pot je njegov cilj. Cilj perfekcionista pa je samo popoln rezultat.
Tako pravi tudi moj najljubši citat od Paula Coelha, ki me spremlja še iz osnovne šole: »Zaklad je pot, po kateri hodiš in ne cilj, kamor si namenjen.« Kot osnovnošolka ga takrat nisem najbolj razumela, se me ja pa globoko dotaknil, ker sem v njem zaznala veliko resnico. Danes vem, da cilja sploh ni. Obstaja zgolj pot in to je moje dnevno vodilo in naj to postane tudi vaše novo vodilo za življenje. Živeli boste veliko bolj srečni in zadovoljni! 🙂
