Gozd

Nekoč in danes

OnLine ključ do dušeOnLine ključ do dušeOnLine ključ do duše
OGLAS

Na zemljo se je počasi spuščal mrak. Zbrale so se v krogu sredi gozda. Vsaka posebna, vsaka čudovita, vsaka drugačna, pa vendar vse enake – sestre. Nekaj od njih je prinašalo vejevje, druge so prebirale nabrane sadeže in zelišča iz polnih košar. Še veliko ozimnice bo potrebno spraviti, preden jih prehiti zima. Na srečo je vsaj kostanj bogato obrodil. Bile so same, moški so odšli na lov. Danes je bil njihov večer in Luna je bila polna. Močna in živahna energija je bila pravšnja za njihov mesečni ritual, kjer so delile misli, občutke, spuščale staro ter privabljale novo. Praznovanje novega cikla. Najstarejša med njimi je povezovala žajbljeve lističe v dišeče skupke, nekaj jih je igralo na šamanske bobne in prepevalo mantre, druge so poskrbele za večerjo. Ogenj v sredini je že dobro zagorel ter jih vabil na ples.”

Nekoč in danes 1

Tako so izgledali večeri naših prednikov pred 10.000 leti. Ljudje so se v krogih združevali praktično odkar so se postavili na noge. Krogi s svetim oltarjem so starodavni, najstarejša oblika človeških interakcij. Ogenj je predstavljal središče, okrog pa so kuhali in jedli hrano, delili zgodbe, častili svoje bogove ter prenašali tradicije in modrosti, ki so jih ohranjale žive in zdrave. Ko so bili odvisni na milost in nemilost narave, jim drugega kot združevanje v skupnostih ni preostalo.

Njihovo glavno delo je bilo nabiranje hrane in pripravljanje ozimnice. Tudi streho nad glavo in obleko so si morali priskrbeti iz virov v bližini. Kljub temu pa so zadnje ocene znanstvenikov, da so ljudje v kameni dobi delali od 3-5 h na dan.

“Real freedom lives in wilderness, not in civilization.”

-Charles Lindbergh

Nekoč in danes 2

Kdaj si nazadnje pojedla/el cvetlico?

Danes se na redko katerem krožniku znajde divja hrana. Seveda z izjemo čemaža in regrata zgodaj spomladi. Še ne tako dolgo nazaj, med vojnimi časi, pa so divje rastline naše prednike velikokrat rešile pred lakoto. Pri nas imamo še to srečo, da Slovenija spada med države z najvišjo biotsko raznolikostjo rastlin in živali. Kljub temu pa večina ljudi raje izbere hrano prepojeno s kemičnimi sredstvi v supermarketih. Velikokrat si niti ne vzamemo časa za pripravo kvalitetnih obrokov, ne da bi imeli še čas za nabiranje. “Rešujejo” nas trgovine na vsakem koraku, z bogato izbiro predpripravljene hrane. Včasih zmanjka tudi časa za otroke ali partnerja, saj je treba v službi oddelati kakšno naduro, da si bomo lahko privoščili dopust. Tako mineva dan za dnem in komaj čakamo vikend. Hitro se zgodi, da pozabimo nase, na naše vrednote in nenazadnje tudi na spanje in hrano.

Divja hrana je 3-4x hranljivejša kot gojena in je od zgodnje pomladi na voljo v izobilju zastonj na travniku, le, če nam čas in znanje to dopuščata. Če nam zmanjka slednjega pa imamo možnost zaviti v eno od prestižnih restavracij, kjer najdemo nove okuse, ki nam jih pričarajo kuharji z Michelinovimi zvezdicami iz divjih sestavin. Le za prave sladokusce po izbranih cenah.

Sanjam o tem, da bi se za nekaj časa vrnila nazaj v divjino in izkusila življenje kot so ga živeli včasih. Da bi vsak dan nabirala divjo hrano in raziskovala. Da bi živela z naravo, opazovala prehajanje letnih časov, spreminjanje barv listja in zorenje plodov. Sanjam o tem, da bi bila bolj v stiku z naravo in imela čas za stvari, ki so mi pomembne. Dovolj časa za medosebne odnose. Dovolj časa zase. Sanjam o časih, ko je zemlja bila nikogaršnja, ko čas ni bil pomemben in ko so živeli po ritmu dneva in noči. Ko so bili edini zvoki prasketanje ognja, zven šamanskega bobna in sove v daljavi. Ko ni bilo jutranjega alarma, novodobnih bolezni, lastnine in tehnologije.

Pojdi kak dan v gozd in se izgubi v njem. Telefon pusti doma. Nauči se znanj tvojih prednikov, katera so se izgubila v tem modernem svetu. Ponovno odkrij svojo pustolovsko plat. Naberi rastline in sadeže, ki so namenjeni prav tebi, ker si bil/a rojen/a tu, kjer te rastline rastejo že na milijone let.

Vzemi si dan zase, saj si ga premalokrat. Umiri se. Narava z ničemer ne hiti, pa še vedno vse opravi v pravem času.  Poveži se z Zemljo in drevesi. S sabo. Prebudi vse svoje čute. Bodi PRISOTNA/EN. Tukaj in zdaj.

Presenečen/a boš nad mnogimi stvarmi. Morda se bodo tvoje prioritete spremenile. Morda boš odkril/a kakšno novo strast. Ali te bodo prevzela čustva. Naj te ne skrbi, saj si varna/en. In vedi, da vse, kar zares rabiš, čaka nate na dosegu koraka.

Gremo na divje.

Magistra farmacije, leteča farmacevtka in predsednica društva DIVJA. Zaljubljena v naravo. Zanima me milijon stvari, sem proaktivna, moje vodilo pa je razvoj na vseh področjih. Rada se kratkočasim s študiranjem zdravilnih rastlin, eksperimentiranjem v kuhinji, risanjem botaničnih risb ter z drugimi alternativnimi metodami, dogodki in ljudmi. Še veliko neraziskanega se mi poraja ob odkrivanju nepoznanih občutkov in reakcij v meni in okoli mene. Preko društva DIVJA želim približati naravo in osebni razvoj širši skupini ljudi. Svojo strast sem odkrila v organizaciji dogodkov, pri katerih je moje glavno vodilo “Ustvarjanje doživetij”. Neopisljivi so trenutki, ko vidiš skupino ljudi, ki uživajo ob tabornem ognju po tvoji zaslugi. Ker spomini so tisti, ki ostanejo. Moja želja je, da bi se s skupino podobno mislečih ljudi združili ter skupaj zaživeli v eko skupnosti, kjer bi ustvarili center za organizacijo dogodkov povezanih z naravo in delavnicami za osebnostno rast. S tvojo prisotnostjo na naših dogodkih sem korak bližje temu cilju. Hvala.
V opoju narcisaV opoju narcisaV opoju narcisa

PodobneObjave

PONUDBA TRGOVINE DUHOVNOST

Izpostavljeni dogodek

Zadnje objave

Izpostavljamo

Edita Tomič

Edita Tomič

Ni Komentarjev
Društvo Pesem duše

Društvo Pesem duše

Ni Komentarjev
Aleksandra Saša Drole

Aleksandra Saša Drole

Ni Komentarjev
Žarek, Helena Cesar s.p.

Žarek, Helena Cesar s.p.

Ni Komentarjev
Joe DispenzaJoe DispenzaJoe Dispenza
Deli to s prijateljem