Tako zelo si prepričan v svojo nepopolnost, da si v tej svoji zgodbi pripravljen storiti še 100 korakov na poti k popolnosti.
Preden se odpraviš na pot, si iskreno odgovori:
– kdo ti je rekel da nisi popoln
– kdo ti je postavil merila popolnosti
– kdaj si postal nepopoln
– kaj popolnost sploh pomeni
– s kom se primerjaš
Potem ozavesti:
* Nepopolnost ne obstaja. Je največja laž, ki si jo sprejel s prvimi vzgojnimi ukazi v tem življenju.
* Si del popolne kreacije in ta kreacija je del tebe.
* Ustvarjaš iz svoje resničnosti, ki si jo več ali manj tudi sam gradil z lažmi, zato je neprimerljiva z resničnostjo drugega.
Torej ti ne preostane drugega, kot da zgodbi najprej odvzameš konec, potem jedro in se vrneš na začetek svoje popolnosti.
Andreja 🙂