Kadar smo umirjeni, smo v centru, ni drastičnih nihanj. Kadar se ne znamo sami prizemljiti, nihamo, opletamo z rokami, smo preobčutljivi, vse dojemamo kot napad ali pa preprosto nepomembno – takrat se oprimimo našega sidra, da nam pomaga zajeti zrak. Vsi se kdaj izgubimo v lastnih emocijah, pritisku, stresu – nič hudega.
Človek ste veste.
Če bi že vse znali – kot Duša – bi sedeli na oblaku, igrali harfo in… … bilo bi Vam dolgčas.
Torej, v Življenju ne pretiravajte, obenem pa sami sebe ne tretirajte kot mrtveca.