Živeti sebe. Živeti iz sebe. To pomeni najti utrip svojega srca. Leteti na svojih krilih skozi vsakdan. Pomeni odstraniti ves balast okoli sebe. Dan za dnem. Trenutek za trenutkom. Vedno znova. In odpreti svoje srce vsemu okoli sebe. Najti namen v vsem, kar te obdaja. Predvsem pa slediti notranjemu glasu, intuiciji, prebliskom. Ko jih slišiš, ko jim slediš, takrat si na svoji poti. Na poti poslanstva.
Dovolj dolgo si živel v temi. Sledil drugim, sistemu, načinu kako bi moral živeti. Stopi iz te teme, iz tega ujetništva. Ne veš kako? Te je strah, ker ne veš kje se boš znašel?
Samo stopi in si prisluhni. Korak proti sebi bo dovolj. Voden boš. Iz svoje duše, srca, notranjega glasu. Živi po svoje. Misli po svoje. Le tako boš našel mir.
Ti nekaj v tvojem življenju ne ustreza, ne služi? Veš, da to nisi ti? Pojdi. Odstrani to. Noben odgovor na to vprašanje ne bo dovolj dober izgovor, da bi še naprej v tem vztrajal. Odpri si pot. Samo ti sam si jo lahko. Lahko rečeš ja, lahko rečeš ne. Lahko rečeš in narediš kar želiš, ker si svoboden. In sam s tem sprejemaš posledice.
Življenje nam vedno znova daje priložnosti in odpira poti kako iti stran, kako spremeniti to kar ne želiš več biti, početi. A na nas je ali jih želimo videti ali jih želimo slišati. Ali želimo temu tudi slediti ali bomo dalje ostajali v navidezni varnosti vsakdana. Nihče ne pravi, da je lahko, nihče ne pravi, da ne bo boleče… A boleče je tudi, ostati in se utapljati v temi.
Na tebi je kaj boš izbral. Boš vztrajal v žrtvi in še naprej iskal tolažbo zanjo, za katero veš, da ne nudi dolgoročnega zadoščenja? Ali boš končno izbral sebe in se osvobodil tega ujetništva?
Katja
