Obsmrtna doživetja

Življenje po življenju

Tema obsmrtnih doživetij nas vedno pripelje do vprašanja, ali je življenje po življenju. Ali je s smrtjo vsega konec ali pa je smrt le vhod v neko drugo življenje? Ali po smrti bivamo na krajih, ki bi jih lahko opisali kot nebesa in pekel? Ali je naše bivanje po smrti priprava na novo reikarnacijo, eno izmed mnogih?

Velika večina ljudi, ki so imeli obsmrtne izkušnje, verjame, da obstaja življenje po življenju. Izraz “verjame” ni najboljši, saj pravijo, da “ne verjamejo, ampak vedo”. Pa vendar je to samo njihovo prepričanje brez pravih dokazov. Znanstveno ne moremo dokazati, da življenje po življenju obstaja. Ravno tako ne moremo dokazati, da ne obstaja. Zatakne se že pri definiciji življenja. Najnovejša medicinska definicija življenja temelji na aktivnosti možganov. Možganska smrt je konec življenja. Definicije se spreminjajo z razvojem tehnike na eni strani in pojmovanjem življenja na drugi strani. Smrt kot ustavitev dihanja (“poslednji izdih”) ali ustavitev delovanja srca sta dve definiciji, ki sta danes nezadostni. Vendar pa so vse definicije življenja in smrti vezane na človekovo fizično telo oziroma njegove biološke funkcije. Te v trenutku smrti dokončno in nepovratno prenehajo delovati. Obsmrtna doživetja kažejo na nadaljevanje življenja v drugačni obliki – obliki nematerialnega, “energetskega” telesa, zavesti. V taki obliki naj bi človek nadaljeval svoje bivanje po fizični smrti. Tudi prostori, v katerih se znajde po smrti, so nematerialni. Občutek ugodja ali neugodja je način sprejemanja te nove realnosti. Pekel ali nebesa nista “zemljepisna” kraja, ampak stanje zavesti oziroma odnos med “prišlekom v onostranstvo” in “onostranstvom”. Pojma prostor in čas se zelo razlikujeta od zemeljske predstave o njiju.

Ljudstvo Aramaji ima za smrt besedo, ki se v prevodu glasi:

 “ne tu, drugje bivajoč”.

Bistvo nadaljevanja bivanja so zajeli že v pojmu smrti. Racionalnost, logičnost in “materialnost” znanstvenega razmišljanja predstavljajo ovire k razreševanju uganke življenja po življenju oziroma uganke življenja samega, saj zožujejo polje raziskav na ozko področje, kjer je odgovor že v naprej znan. “Smrti ni v nobeni znanstveni enačbi”.

Pa tudi življenja ne. Upajmo, da bo kmalu drugače.

Avtor: ANDS Slovenija

Pokaži več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !