Navajam razloge, zakaj morate spremeniti svoj um.
Obstajajo trije razlogi, zakaj si morate nehati očitati ter se naučiti, kako se imeti radi in si vlivati moč:
1. Če se osredotočate na tisto, kar je narobe, se ne boste nikoli spremenili.
S takšnim odnosom je vsaka sprememba, ki jo skušate uvesti, opomnik, da potrebujete ‘popravek’, zato se vse zdi še težje. Zato se diete ne obnesejo – ker se telovadni programi ali diete zdijo podobni kazni. To, da ste ‘na dieti’, samo še okrepi občutek, da je z vami nekaj narobe. Da niste v redu, vredni ljubezni ali fantastični prav takšni, kakršni ste.
2. Sovraštvo do svojega telesa, preteklosti ali sebe vas ne bo motiviralo.
Iz raziskav izhaja, da se je ob očitanju samemu sebi še težje motivirati. Če ne verjamete, da si zaslužite slavljenje ali dobro počutje, zakaj, za vraga, bi si nalagali težke naloge, ki so potrebne za spremembo?
Najprej morate vzljubiti in sprejeti, kje zdaj ste, si odpustiti za vse, kar vas je pripeljalo do tega trenutka, in izhajati iz ljubezni do sebe in iz občutja lastne vrednosti:
ZASLUŽIM, da se počutim bolj srečnega in zdravega, in
ZMOREM po korakih začeti bolje skrbeti zase.
Ko se boste opominjali, da to počnete zato, ker se imate radi, in ne zato, ker se sovražite, se boste lahko na vsakem koraku opirali na ta udarni odnos.
3. Z več ponovitvami vidite več dokazov.
Odnos, ki ga imate sami s sabo, vas lahko osvobodi, lahko pa zaradi njega ostanete ujeti. V naslednjem poglavju se boste naučili, kako vam prepričanja vlivajo občutek, da ste zanič, poleg tega pa vam zamenjajo filter v možganih in sproti spreminjajo svet, ki ga videvate. Vaš um vam vsak dan po glavi plete misli o trenutnem dogajanju že med dogajanjem samim.
Če se neke stvari odvijajo vedno znova, pa čeprav zgolj v vaši glavi, vam v možganih utrejo sled, kolesnico. Ta sled postane znana pot, po kateri pohajkujete. Ena in ista pokrajina, isti zavoji in ovinki. Poznate jo in ona pozna vas. Postane del tega, za koga se imate. S pripovedovanjem vseh teh zgodb samemu sebi se misel spreminja v prepričanje, sčasoma pa v identiteto, ki jo privzamete.
Niste krivi za to, o čemer razmišljate. V številnih primerih ste se samokritike naučili od starševskega lika, ki je bil strog do sebe. Ne glede na to, kako ste se naučili udrihati po sebi, je bistveno, da ste to dolžni spremeniti, če ste zaradi tega nesrečni.
Mel Robbins, povzeto iz knjige Daj si petko >>
