Zdravljenje uma
Štirje notranji sovražniki
V ajurvedi velja, da gojimo v sebi notranje sovražnike, ki povzročajo nezadovoljstvo. Nenehno moramo nadzorovati svoje umske dejavnosti in takoj ozdraviti um, okvarjen zaradi njihovega delovanja.
Če nismo pozorni na škodo, ki jo povzročajo, ustvarjamo umske motnje ali celo huje zbolimo.
Če se poučimo o teh sovražnikih, se izognemo možnosti, da bi se ujeli v njihovo past.
Ti notranji sovražniki so želja, jeza, navezanost in pohlep.
Želja
Želja (kama) obsega hrepenenje po čedalje več čutnih užitkih, kot so prenajedanje, preveč gledanja, govorjenja ali nekritičnega poslušanja in nenasitna želja po spolnosti. Ta želja izhaja iz nezadovoljstva, ki nenehno poraja nadaljnje želje. Želja vodi v nezadovoljstvo.
Jeza
Drugi sovražnik zdravja je jeza ali krodha. Spravlja ob pamet in vodi k napačnim odločitvam. Uničuje spomin, zvišuje krvni tlak in škoduje prebavilom. Poskusite se je otresti in kako drugače reševati težave. Če menite, da se je v nekaterih življenjskih okoliščinah nujno razjeziti, bodite teatralni. Pomislite na smešno plat jeze, poskusite se odmakniti in se videti s stališča drugega. Spoznajte, da z njo brezplodno tratite čustva, in raje uporabite njeno energijo za druge namene.
Navezanost
Tretji sovražnik človeškega zdravja je navezanost ali moha. Premočna navezanost na avtomobil, hišo, moža, ženo ali otroke poraja tesnobo in trpljenje. Tesnoba povzroča neravnovesje v telesu, zaradi nje smo videti stari, posivimo in izgubljamo lase, naša koža se guba in trpimo zaradi prebavnih motenj. Povzroča tudi arteriosklerozo, hemoroide, želodčne čire, črevesne težave in še številna druga obolenja.
Naučiti se moramo, da se odmaknemo od stvari in tudi od ljubljenih ljudi. Nič ne traja večno.
Pohlep
Četrti sovražnik je pohlep ali lobha. Ljudje si želijo čedalje več in storijo vse mogoče, da bi to dobili. Nenasitna želja po več se imenuje lobha. Večji avto, večja hiša, hiša na deželi, več denarja, več udobja – seznam je neskončen. Ljudje prekomerno delajo, živijo v stresu in napetosti, uničujejo si sedanjost v upanju na boljšo prihodnost, vse zaradi lobhe. V tem procesu postanejo plen hudih in resnih bolezni.
Če zbolite ali zgodaj umrete, je vse imetje na svetu brez pomena.
Zato je najpomembnejše doseči santošo (zadovoljstvo). Vendar je to mogoče šele tedaj, ko se naučimo brzdati željo, jezo, navezanost in pohlep. Večina bolezni našega časa izvira iz stresa in napetosti, torej iz sadov štirih negativnih vidikov uma.
