Ko se spotikam med neštete epizode, sporočila, informacije, ki se me dotikajo preko medijev, prijateljev, virtualnih sporočil … ugotavljam, kako se lahko v vsem tem izgubimo in pozabimo kje dejansko smo, kje se nahajamo. Zato naj se tukaj konča. Naj vsak izmed nas za trenutek predahne, izklopi naprave in se v popolnosti sprosti. Posvetiti se je potrebno svoji notranjosti, svojem notranjem dihu in izdihu. Vse bo tako kot je potrebno, a bodimo strpni, spoštljivi, previdni. Poskrbimo za vse in za sebe – saj vsi poznamo rek Vsi za enega – eden za vse! V teh dneh to še posebej velja za vse nas. Zamislite se nad tem rekom, saj je v njem resnica današnjih dni. Rek obstaja že mnogo let in je iz časa, ko so bila zastavljena lastna življenja za skupno prepričanje, boj… Sedaj nam ni potrebno z lastnim življenjem braniti druge, temveč pa branimo druge s strpnostjo, previdnostjo, zaščito. Tako malo se od nas zahteva, a zdi se, da nekako tega marsikdo ne zmore. Izguba kompasa, izguba človečnosti. Ali bomo iz te situacije prišli močnejši in bolj človeški, ali pa bomo upihnili zadnji svečko človečnosti. Vse je v naših rokah, vse se odvija v teh dneh.
A ne bojmo se, zmaga vedno tisto kar je večje in močnejše in ne dvomimo kdo to je…
Z ljubeznijo,
Nataša
