Teal Swan, avtorica svetovne uspešnice Sence pred zoro, pravi, da ko se začnemo imeti radi, plevel izgine iz našega življenja in poženejo cvetlice.
Prav vsaka zunanja okoliščina v našem življenju se izboljša. Ljubezen do sebe je najvišje stanje, kar jih je. Kdor jo ima, ima tudi srečo.
Če začnemo gojiti ljubezen do sebe, se bo uresničilo vse, kar smo si kdaj želeli zase oziroma za svoje življenje.
Tukaj je petdeset predlogov, kako si v praksi pokazati ljubezen do sebe:
Da se vprašam: »Kaj bi v tem trenutku storila oseba, ki se ima rada?«
Da govorim resnico (predvsem sebi).
Da spoštujem svoja čustva in se odzovem nanje.
Da se zavedam, da so čustva pomembno znamenje.
Da v svojem življenju postavim svojo lastno srečo in osebno počutje na prvo mesto.
Da spoštujem sebe in to, kdo v resnici sem, ker nihče razen mene ne ve, kaj me osrečuje.
Da spoznavam, da je univerzum dobesedno zgrajen iz ljubezni. Če se odprem sprejemanju, kakor se cvet odpre soncu, postane vse mogoče.
Da dneve preživljam kot na odpravi lova za zakladi, ko v svojem okolju in med ljudmi, ki me obkrožajo, iščem stvari, ki me v povezavi z njimi veselijo, potem pa se osredotočam na to, za kar sem hvaležen/-a.
Da zapišem seznam tistih pozitivnih vidikov sebe, za katere verjamem, da so resnični.
Da si priznam svoja hrepenenja in razloge, zakaj si jih želim, ter spoznam, da si imam pravico želeti to, kar si želim.
Da si dovolim iti v smer svoje blaženosti, ne glede na to, kako nespametno ali tvegano se zdi.
Da si priznam, česa se bojim.
Da berem knjige, zaradi katerih se počutim dobro glede sebe.
Da posebej takrat, ko se ne počutim varno, najdem poti za zagotavljanje svoje lastne varnosti, in da jih iščem prednostno, ne glede na to, kaj se dogaja, s čim se mudi ali kaj je nujno.
Da gledam filme z zgodbami, ki navdihujejo ali spodbujajo dobro počutje.
Da se smejim ali iščem stvari, ki me spravljajo v smeh, saj je smeh gorivo moje duše.
Da jem hrano, ki je v sozvočju s tem, kar je za moje najvišje dobro.
Da sta mi moje lastno zdravje in sreča nad vsem preostalim. Drugim ne morem služiti drugače kot s svojim lastnim zgledom.
Da si odpustim storjene napake.
Da ne dovolim strahu odvrniti me od tega, kar si želim.
Da spoznam, da je v redu ne biti v redu.
Da ne počnem stvari, ki jih ne želim početi.
Da si dovolim priznati, ko sem se motil/-a ali sem zagrešil/-a napako.
Da zaupam svojemu višjemu jazu in da bom s »prepuščanjem in zaupanjem« stekel/-a v smeri tega, kar je zame najboljše.
Da si namesto kritike namenim pohvalo. Za vsako grajo se spomnim treh pohval!
Da si dovolim, da je uživanje v stvareh zame pomembnejše od »načel«. Če, na primer, mislim, da moram narediti nekaj, a sem zato nesrečen/-a, neham.
Da si dovolim zaiti s poti, ne da bi mislil/-a, da sem se vrnil/-a na izhodišče.
Da ohranjam le prepričanja, ki so koristna in so mi v pomoč.
Da ljudem okrog sebe povem, kaj čutim v resnici.
Da pripravim seznam razlogov, zakaj bi me drugi utegnili hoteti za svojega prijatelja/-ico in si želeti moje družbe.
Da se ne primerjam s temi, ki jim zavidam.
Da se ne družim z ljudmi, zaradi katerih se v zvezi s sabo počutim slabo.
Da druge prosim za fizični dotik, ko si ga želim.
Da si dovolim sprejeti naklonjenost drugih.
Da sem pozoren/-a na to, kaj mi sporoča moje telo, in upoštevam to.
Da neham živeti v skladu z vrednotami, prepričanji, željami ali prioritetami drugih in začnem živeti po svoje.
Da pustim oditi temu, kar mi ne služi več, vključno s prepričanji, vzorci, dejanji, zasvojenostmi in mislimi.
Da ravnam s sabo tako, kot mislim, da si drugi zaslužijo in želijo, da se ravna z njimi.
Da spoznam, da je v redu, če prosim za pomoč in nato … zaprosim za pomoč.
Da se držim poti najmanjšega odpora.
Da prepoznam, kdaj me namesto želje usmerja strah.
Da meditiram.
Da neham kaditi.
Da se odpravim na večerjo v restavracijo, ko si tega zaželim.
Da kuham, kadar želim.
Da se občasno odpravim po nakupih, da si pokažem, da mi je dovolj do sebe, da se obdam s stvarmi, ki jih imam rad/-a.
Da privarčujem denar, da si lahko privoščim občutek varnosti.
Da skozi slikanje, risanje, izdelovanje lepljenk ali pisanje uživam v izražanju svoje ustvarjalnosti.
Da pišem dnevnik.
Da sestavim seznam vsega, kar me osrečuje (od najmanjših do največjih stvari) in se zaobljubim vsak dan narediti po eno stvar s seznama.
Več kot se boste naučili o ljubezni do sebe, bolj boste lahko razširili ta seznam. Vsak mesec ga lahko preletite in se vprašate, ali še vedno živite v skladu z zapisanim. Če ni tako, najdite, s čim oporekate stvarem na svojem seznamu, ko živite tako, kot živite. Potem pa se odločite, kaj je tista ena stvar, ki jo lahko naredite s tem, kar imate, izhajajoč od tod, kjer ste, da bi lahko vaše življenje odražalo več ljubezni do sebe.
Več v knjigi Sence pred zoro >>
Članek je napisala Kaja Regula
