Sonce, ki v tem primeru simbolizira naše delovanje navzven in kaže kaj »motivira« našo osebnost, bo prisotno v vratih 46, katera se nahajajo v energetskem centru Jaz-a (imenovan tudi G oz. Self). To je center naše duše, je izvor ljubezni do samega sebe, mesto našega »energetskega monopola«, ki nam daje smer v življenju. Lociran je na področju timusa in je na fiziološkem nivoju povezan z jetri in krvjo.
Vrata 46 so vrata »potrditve svojega Jaz-a – Determination of the Self«. Tu gre za ljubezen do svojega telesa. Ta vrata nas opominjajo na to, da je naše telo naš tempelj, naš hram. Temu ustrezno se moramo do njega vesti, ga spoštovati, skrbeti zanj. Mu dati tisto kar potrebuje.
Vrata 46 simbolizirajo tudi Arhetip Čutne žene, ki se zaveda kakšen dar je živeti v fizičnem telesu. Ki svoje telo sprejema točno takšno kot je v vsej svoji »človeški nepopolnosti«. To ji daje občutek popolne svobode, ki se navzven kaže v neustavljivi privlačnosti, ki je posledica ljubezni do življenja samega. Zaveda se, da je njeno telo vozilo njene duše, zato je popolnoma v redu z vsem, kar ji nudi. Z bolečino in radostjo, dvomom in upanjem, smrtnostjo in večnostjo. Predana je izkušnji življenja in ji zaupa.
Vse kar v teh dneh aktivira Sonce, bomo prizemljevali skozi vrata 25, ki so prav tako locirana v G centru.
Vrata 25 so vrata »lastnega Duha – Spirit of the Self«. To so vrata ljubezni – univerzalne. Gre za brezpogojno ljubezen do sebe, do drugih, do vsega… ljubezen, ki je sočutna, ki lahko zdravi.
Vrata 25 simbolizirajo Arhetip Šamana. Ta nas uči, da je ljubezen v vseh nas, v vseh živih bitjih. Ljubezen je tista sila življenja, ki nas povezuje. Mi smo ljubezen, ki se je utelesila v fizično telo. Ta ljubezen je sočutna, uči nas sprejemanja vsega kar pomeni biti človek, vseh človeških izkušenj. In bolj ko smo pripravljeni vse to sprejeti z odprtim srcem, bolj zdravimo svojo rano in jo transformiramo v ljubezen.
V naslednjih dneh bo torej poudarek na ljubezni do Sebe. Energije nas bodo pozivale k temu, da začutimo sebe, svoje telo, ga poskušamo slišati, spoštovati, mu slediti. Torej Sebi, tistemu, kar verjamemo, da je dobro za nas, ne tistemu kar nam govori naš um. Če je naše telo zgolj naše vozilo, potem je naš G center voznik tega vozila, saj ima v sebi vgrajeno popolno navigacijo, ki nas vodi po naši poti. Če mu to dovolimo. Kajti v praksi je tako, da smo mesto voznika prepustili našemu umu. In um v resnici ne ve, kaj je naša prava pot; on bo smer določal na podlagi vseh strahov, prepričanj, vzorcev, katerim je podvržen. Zaradi tega moramo um postaviti na mesto kamor spada – in to je zadnji sedež tega vozila – kjer se lahko sprosti in le opazuje kam gremo, kam nas vodi naša telesna inteligenca. Da bomo to zmogli, moramo zaupati v univerzalno ljubezen in se predati… življenju.
