Tokrat je k meni na Soulwork seanso prišla Petra. Samostojna podjetnica, stara 35 let, ki živi s fantom, brez otrok. Ker je čas recesije in slabših gospodarskih pogojev, je konstantno pod pritiskom, da mora delati več in več in več, opraviti več klicev, obiskati več strank. Kdo ji ustvarja ta pritisk? Sama oziroma njen notranji samokritik in priganjalec.
Notranji glasek konstantno pritiska nanjo: “Nehaj metati časa stran, nehaj klepetati po facebooku, nekaj gledati TV, nehaj počivati, nehaj prelagati obveznosti, nehaj se pretvarjati, da si prezaposlena.” In podobno. Ali pa: “Zopet tratiš čas in priložnosti.” Petra je zaradi tega pritiska bila, seveda, še manj opravilna in pod konstantnim stresom. Dokler ni prišla k meni.
Skozi Soulwork je ugotovila, da je ta glas, ki pritiska nanjo, v bistvu glas njene babice, ki je skrbela zanjo skorajda celo otroštvo. Babičin glas se je v Petro vtisnil na tri načine:
1) kot majhna punčka je Petra poslušala, kako je babica njeni mami (svoji odrasli hčeri) dnevno očitala, da ne dela dovolj trdo in dovolj dolgo in jo je krivila, da ima lažje življenje, kot ona sama v starih časih. Babica je svoji hčeri konstantno očitala, kako je ona v tistih časih morala vstajati ob 5h zjutraj, in kaj vse je že opravila do 8h in do 10h zjutraj, in kako nikoli ni bilo časa za počitek.
2) Petrina mama je potem podobno pritiskala na majhno Petro, češ da mora delati in delati in delati.
3) Ker je babica vzgajala tudi Petro, je vršila nanjo podoben pritisk, kot na svojo hčero.
V Soulworku sva s Petro s pomočjo posebne tehnike razvozlali ta družinski vzorec. Potem pa se je pojavil še en notranji samokritik: glas njenega dedka, ki je prav tako pritiskal na Petrino mamo celo življenje, da je treba res trdo delati in nič počivati, kar je Petra od malega poslušala in pričela dojemati kot edino resnico. Tudi dedku se ni zdelo pravično, da je mlajšim generacijam lažje in da jim ni treba toliko trpeti, in da se lahko veliko bolj svobodno odločajo, kako si bodo uredili svoje življenje in razporedili svoj čas. Tudi tukaj sva s Petro s posebno tehniko razvozlali to pentljo in prevetrili ta družinski vzorec.
Petra se lahko danes sproščeno posveti svojemu delu in si sproščeno načrtuje urnik dela, namesto da brezglavo teka sem in tja, dela deset stvari naenkrat in se počuti krivo, če si vzame odmor. Petra je sedaj svobodna in odgovorna izključno sama sebi in svoji sedanjosti ter prihodnosti, in ne več svojim prednikom.
Kdo je pa vaš notranji samokritik?
