Ste že kdaj opazili, da nikoli ne morete ničemur ubežati? Da vas slej ko prej dohitijo stvari, ki ste jim hoteli ubežati, jih zakriti in se pretvarjati, da ne obstajajo? To še posebej velja za vse, kar je v zvezi s starimi vzorci in strahovi.
Ljudje imajo izmišljene predstave, da se je treba samo premakniti stran in bo vse drugače, če tam, kjer so, ni dobro. Če je služba slaba, zamenjaj službo. Če ta žena ni dobra, zamenjaj ženo. Če to mesto ni dobro, zamenjaj mesto. Pod takim razmišljanjem leži prepričanje, da je vzrok težav zunaj vas v kraju, v drugih, v okoliščinah.
Težava pri takem dojemanju je, da je zelo priročno ne meniti se za to, da s seboj nosite svojo glavo in srce, nekateri bi rekli karmo. Karkoli poskušate, sebi ne morete ubežati. Slej ko prej se bodo pojavile iste težave, saj v veliki meri izvirajo iz vaših vzorcev dojemanja, razmišljanja, obnašanja.
Vse prepogosto naše življenje ne deluje več, ker tudi mi ne delujemo v življenju, ker ne želimo sprejeti odgovornosti za to, da so stvari take, kot so, in se ne želimo ukvarjati s težavami.
Ne razumemo, da je dejansko mogoče doseči jasnost, razumevanje in preobrazbo prav sredi tega, kar je tukaj in sedaj, naj je še tako težavno.
Veliko lažje je najti napake, valiti krivdo in verjeti, da je potrebna zunanja sprememba, beg od sil, ki vas zadržujejo, vam preprečujejo rast in vam onemogočajo, da bi našli srečo. Lahko celo sebe krivite za vse in v končnem begu pred odgovornostjo zbežite, čuteč, da ste iz vsega naredili brezupno zmešnjavo ali da ste nepopravljivo poškodovani.
Žrtve takega dojemanja so dobesedno povsod. Kamorkoli pogledate, povsod boste našli razdrte odnose, družine, strte ljudi – tavajoče brez korenin, izgubljene, na poti od enega do drugega kraja, od ene službe do druge, od enega odnosa do drugega, od ene rešitve do druge, v krčevitem upanju, da bo prava oseba, prava služba, pravi kraj ali prava knjiga vse izboljšala.
Meditacija sama po sebi ne prinaša imunosti na ta vzorec dojemanja, ko se drugje išče odgovore in rešitve za težave. Včasih ljudje neprestano prehajajo od ene do druge tehnike, od enega do drugega učitelja, od ene do druge tradicije.
Uspešen beg pred seboj na dolgi rok ne obstaja, obstaja le preobrazba.
Nobena odločitev ne more voditi do rasti, dokler se popolnoma ne soočite s sedanjostjo in dokler se ji ne odprete s pozornostjo in dovolite, da grobost okoliščin samih obrusi vaše grobe robove. Pripravljeni morate biti dovoliti, da življenje samo postane vaš učitelj.
To je pot delovanja, kjer najdete sebe s tistim, kar je najti tu in sedaj. Potem je to v resnici… ta kraj, ta odnos, ta dilema, ta služba. Izziv pozornosti je, da delate s tistimi okoliščinami, ki jih najdete v sebi – ne glede na to, kako so neprijetne, kako so strašljive, kako brez konca se zdijo, kako je videti, da ste obtičali – in da se prepričate, da boste storili vse, kar je v vaši moči, da izkoristite energije teh okoliščin za preobrazbo, preden se odločite, da boste prekinili in šli naprej. Točno takrat se mora začeti pravo delo.
Jon Kabat Zinn, več v knjigi Kamorkoli greš, si že tam
https://duhovnost.si/izdelek/kamorkoli-gres-si-ze-tam/
