Zadnje čase opažam, da se sploh ne pohvalimo več. Pa še ena zanimivost – ne znamo sprejeti pohvale, če jo kdo izreče. Mnogi ljudje kar mencajo in zardijo in gledajo v tla, ko jih kdo pohvali. Zanimivo kajne?
Sama menim, da so pohvale in komplimenti izjemno pomemben in sestavni del vseh odnosov. Ko mi kot posamezniki stopamo v medsebojne odnose, vedno želimo drugim dati dober vtis in se pogosto delamo tudi boljše kot sicer smo, kar je povsem normalno. Ljudje smo socialna bitja in ko prejmemo od drugega človeka iskreno pohvalo, nam to na našem podzavestnem nivoju da vrednost, lahko nam pomaga pri izboljšanju lastne samozavesti, saj smo nekomu všeč ali nekdo je opazil naš trud ali nekdo si je vzel čas za nas.
Mnogo je drobnih detajlov, ki nam lepšajo vsakdanje trenutke in zagotovo je sprejem pohvale ali komplimenta eden od teh drobcenih trenutkov samozadovoljstva, če seveda verjamemo sogovorniku, ko nas pohvali. Namreč, sama pogosto opazim pri kakšni moji stranki, da ko ji izrečem pohvalo za napredek pri najinem delu ali za to, da izgleda čudovito ali da je nekaj izvedla fantastično, da me gleda z nejevero in nezaupanjem. In marsikdo mi tudi iskreno prizna, da ni navajen, da ga kdo pohvali in da sploh ne ve kaj s temi besedami delati. Kar je res zelo žalostno.
Poudarjam, da je tudi pri vzgoji naših otrok in najstnikov izjemno pomemben segment oblikovanja njihove lastne vrednosti tudi ta, da pohvalimo njihov trud, prizadevanja, sočutno ravnanje ali karkoli takega, kar doprinaša k upoštevanju sklenjenih dogovorov ali pač opazimo, da je pozitivna sprememba. Najstnik je še zlasti občutljiv na to, kdo je on kot osebnost in kako ga vidijo drugi in skozi iskreno pohvalo, ki je res izrečena iz srca lahko odraščajoča osebnosti dobi pozitivno in zdravo sporočilo, da je vreden in da ima pozornost starša. Veste, teh nekaj besed pohvale lahko naredi izjemne pozitivne spremembe, verjemite. Poskusite, spomnite se načrtno karkoli pozitivnega pohvaliti, ko to opazite pri svojem odraščajočem otroku.
Pohvale namenite tudi partnerju
Ko včasih vprašam partnerje v Svetovalnici, kdaj sta se nazadnje karkoli pohvalila, me debelo gledata. Mnogim še na misel ne pride, da bi opazili bilo kaj dobrega ali pozitivnega na partnerju, saj je vse samoumevno in stvar navade. A partnerski odnos ne sme biti stvar navade in rutine! Ko izrečemo pohvalo, dokažemo, da smo opazili tisto, kar nas je pozitivno presenetilo, osrečilo ali pač naredilo neko stvar še boljšo, lepšo. S pohvalo pokažemo partnerju, da smo pozorni na njega in da nam je mar.
Veste, teh nekaj besedic pohvale gre tudi marsikomu od vas težko iz ust, kajne? Namreč, včasih so verjeli, da če otroka pohvališ, da se bo prevzel. In tako dolga stoletja niso nikoli pohvalili otroka in ta dogma, da pohvala ni pomembna, ostaja zakoreninjena. Sama pravim, da jo lahko z lastno voljo premagamo in začnemo pri ljudeh opazovati tudi tisto, kar je lepo, dobro, kvalitetno, osrečujoče in da to tudi verbalno izrazimo. To je res pomemben segment pri oblikovanju zdravih medsebojnih odnosov.
V branje priporočam:
