Iz knjige Benjamina Crema Ponovni prihod Kristusa in Mojstrov modrosti.
Kakšen je končni cilj tega planeta in njegove evolucije?
Nekega dne bomo spoznali Boga. Zares ga bomo spoznali, ko se bomo okultno dvignili s pomočjo procesa posvečenj ter s posredovanjem Kristusa in Mojstrov. Ta planet bo zasijal kot dragulj v nebesih in z njega bo sevala posebna vrsta energije, žarek v vsej svoji čistosti. Našemu planetu, kot tudi vsem drugim, vlada določen žarek; planet vsrkava in oddaja energije. Toda ker trenutno ni popoln, ker ni niti sveti planet, je svetloba s tega planeta medla. Moč žarka je razmeroma nizka. Kakovost barve je nepopolna in nečista. Nekega dne bo s posredovanjem človeka planet zasijal kot bleščeč diamant. To je končni cilj – da planet zasije na nebesnem svodu v svoji popolni, čisti obliki, da seva svoj žarek v popolni čistosti.
V kolikšni meri Bog deluje in govori človeku neposredno in v kolikšni deluje preko posrednikov, kot je Hierarhija, ki jo opisujete?
Bog vedno deluje preko posrednikov. To velja za vsako manifestacijo Boga. Ko se Bog inkarnira, se manifestira na eni od ravni, deluje preko nekega posrednika. Sam ni očiten in vendar je prisoten v vsem, kar se razkriva. Kristus je posrednik, ni pa Bog. Ko rečem “prihod Kristusa”, ne mislim na prihod Boga, v mislih imam prihod božanskega človeka, tistega, ki je izrazil svojo božanskost v procesu skozi, katerega gremo tudi sami. Postopno se je izpopolnil skozi inkarnacijski proces. Skozi proces posvečenj je sčasoma postal vse bolj božanski. Posvečenje omogoča človeku, da korak za korakom vstopa v um Boga. Vse bolj se zaveda narave stvarnosti in tako postaja vse bolj božanski. Mojstri so to napravili do stopnje, ko so po našem pojmovanju popolni, vendar je to relativna popolnost. Nam se zdijo popolni, ker so zaključili svojo izkušnjo na tem planetu. Toda oni pred sabo vidijo velika področja stanja bivanja, o katerih mi ne vemo ničesar. Kristus je mojster vseh mojstrov, vendar ni Bog in ni nikoli trdil, da je. Je Božji sin, toda to smo tudi mi. Vendar on to ve in to tudi izraža.
Zame je Bog vsota vsega, kar obstaja v vsem razodetem in nerazodetem vesolju. To nerazodeto se razkriva, ko je v inkarnaciji – to je Kristusovo veliko evolucijsko načelo. Ta energija – kajti to je energija (ne obstaja nič drugega kot energija) – se izraža skozi človeka, to ni človek sam. Maitreja, Kristus, je utelešenje tega načela na našem planetu.
Bog lahko deluje le preko posrednikov. Stopnja izražene božanskosti je v celoti odvisna od stanja posrednika, kako je ta poenoten z božanskim umom. Tukaj je izvor Hierarhije.
Kaj mislite z besedo Bog?
Obstajajo tri sonca – zunanje fizično sonce, ki ga vidimo; notranje srce sonca, iz katerega teče energija, ki jo imenujemo ljubezen – Kristusovo načelo, Kristusova zavest priteka iz srca sonca – to je sinovski vidik boga; potem pa je še centralno duhovno sonce, po krščanski terminologiji Bog oče, iz katerega priteka najvišja duhovna volja. To troje skupaj tvori bitje Logosa našega sončnega sistema. To je Bog v smislu sončnega sistema. Ko govorim o Bogu, pa mislim na Boga v planetarnem smislu, kajti ta planet je dejansko izrazno telo kozmičnega bitja, velikega Nebeškega človeka. Je center v telesu Boga našega sončnega sistema, prav tako kot je naša srčna čakra center v našem sistemu. Planetarni Logos je manjši Bog znotraj večjega Boga, Logosa sončnega sistema, ta pa je sam le majhen Bog znotraj galaktičnega sistema v središču katerega je še večji Bog. To je Hierarhija, od tod izvira. Gre za postopno izražanje božanskosti od najnižjega kristala mineralnega sveta do samega galaktičnega Boga, o katerem ne moremo reči prav ničesar, in še onkraj njega. To ni človek, ampak velika zavest.
Povejte, prosim, kaj o Logosu tega planeta in o Logosu sončnega sistema.
Logos tega planeta je veliko nebeško bitje – Nebeški človek. Pred osemnajst in pol milijona leti se je fizično inkarniral na tem planetu, na etrski fizični ravni (etrska materija je fizična). Na dveh najvišjih ravneh etrske ravni je velik energetski center, ki se imenuje Šambala, kjer je poznana volja Boga. Logos se odraža kot bitje na Šambali, Gospod sveta, Staroletni iz Svetega pisma. Ima mnogo imen – Sanat Kumara, Gospod sveta, Mladenič neskončnih pomladi, Kralj, Edini posvečevalec, Velika žrtev. Doslej se žrtvuje že osemnajst in pol milijona let (prihaja s planeta Venera), da bi omogočil učinkovito izpolnitev logosovega načrta na tem planetu.
Sanat Kumara je in ni Logos. Je energetski ekvivalent, odsev Logosa, toda ni njegova osebnost. Logos nima vidika osebnosti. Tudi Mojstri nimajo vidika osebnosti v našem pomenu besede. So živeče duše, izražajo le dušo in naravo monade. Podobno velja tudi za Sanata Kumaro, le da na višji ravni. Je odsev Logosa na fizični ravni, tako da v vsakem pogledu je Logos. Toda sam Logos je kozmično bitje, ki oživlja ta planet in je njegovo izrazno telo. Vse v njem, na vseh ravneh, od najgostejše fizične do najvišje duhovne ravni, je izraz misli v umu velikega kozmičnega bitja. To je naš sedanji planetarni Logos.
On sam je center v izraznem telesu večjega kozmičnega bitja, sončnega Logosa ki ima z logosom Sirijem takšen odnos, kot ga ima naša osebnost z našo dušo. Osebnost je odsev duše na svoji ravni. Enako, le na kozmični ravni, je ta sončni sistem odsev večjega bitja, ki oživlja Sirij. Tako kot je naša duša na svoji ravni odsev večjega bitja, ki ga imenujemo monada ali duh, božja iskra, je tudi sam Sirij odsev. V resnici smo trojni duh, duša in osebnost. Enako velja za sončne sisteme: na nebesnem svodu obstaja trikotnik med tem sončnim sistemom, ki je najnižji izraz na najgostejši ravni, med Sirijem, ki ustreza ravni duše pri človeku, in med Velikim vozom, ki ustreza monadi ali duhu pri človeku. To je veliki kozmični trikotnik, energije sedmih žarkov pa so dejansko izraz življenj sedmih velikih bitij, ki oživljajo sedem zvezd Velikega voza. Ta vrsta stvaritve se ponavlja po vsem vesolju.
Logos tega sistema je na drugem žarku ljubeznimodrosti, zato je za ta sončni sistem bog ljubezen. Vsi drugi žarki se izražajo kot podžarki tega osnovnega žarka ljubezni, ki je sinteza vseh.
Veliki zakon vzroka in posledice prihaja s Sirija, povzroča pa ga kozmična energija Sirija, katere odsev je naš sončni sistem
