Duhovni učitelji GurujiPisatelji

Dalaj Lama-Tenzin Gjatso

Rodil se je v Tibetu. Ko je bil star dve leti in pol, so ga prepoznali za štirinajsto inkarnacijo Dalaj Lame, verskega vodje tibetanskega naroda. Od petega leta naprej se je šolal kot menih v Lhasi. Pri petnajstih letih je prevzel položaj voditelja Tibetancev. Leta 1959 je pred kitajskimi zavojevalci prebežal v severno Indijo, kjer v Dharmasali vodi tibetansko vlado v izgnanstvu. Po celem svetu predava o budistični filozofiji in praksi ter o udejanjaju sočutja.

Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir. S svojim zgledom spodbuja ljudi k miroljubnemu in modremu reševanju problemov. Univerzalna odgovornost je pravzaprav posluh za trpljenje drugih ljudi, kot da je naše lastno; za spoznanje, da je celo naš sovražnik motiviran s podobnim iskanjem sreče in zadovoljstva kot mi. Etična disciplina je nepogrešljiva, saj je sredstvo za uravnovešanje dveh nasprotujočih se zahtev: moje pravice do sreče in iste pravice drugih ljudi.

Če se kot posamezniki notranje razorožimo – tako da kljubujemo negativnim mislim in čustvom ter razvijamo pozitivne lastnosti – s tem ustvarjamo pogoje za zunanjo razorožitev. Resničen, trajen svetovni mir bo v resnici mogoč le, ko bo vsak med nami očistil svojo duševnost. Razločevati moramo med mirom kot golo odsotnostjo vojne in mirom kot stanjem spokojnosti, temelječem na globokem občutku varnosti, ki izvira iz vzajemnega razumevanja, sprejemanja drugačnih stališč in spoštovanja pravic drugih.

Čeprav je – protislovno – cilj večine bojnih pohodov mir, je vojna vendarle kot požar v človeški skupnosti, čigar gorivo so živi ljudje. Močno je podobna požaru tudi po načinu širjenja. Dalaj Lama je mojster sočutja. Če delujemo na osnovi iskrene želje po dobrobiti drugih ljudi, smo do njih, kot smo videli, samodejno pozitivno naravnani. Vzrok je v tem, da ni prostora za nezaupanje, ko so naša srca izpolnjena z ljubeznijo. Tako je, kot bi se odprla notranja vrata in bi zato lahko soljudem ponudili roko. Skrb za soljudi podre pregrado, ki ovira zdravo medsebojno sodelovanje.

Na splošno lahko sočutje opredelimo kot nenasilno in nenapadalno stanje uma, ki nikomur ne škoduje. To je umska naravnanost, ki izvira iz želje, da drugi ne bi trpeli, in je povezana z občutkom predanosti, odgovornosti in spoštovanja do drugih.

Knjige nj.Svetosti

Uradna spletna stran. http://www.dalailama.com/

Tagi
Pokaži več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !