Ne umri s svojo glasbo v sebi (brez da si jo izrazil). Eden mojih najljubših citatov.
Dostikrat slišim, da nekdo ne ve, kaj bi zares počel v življenju, kaj bi delal z veseljem. Kaj je tisto nekaj kar bi ga osrečevalo, izpolnjevalo. In natančno vem, kako se počuti. Tudi sama sem bila tam.
Ko na vsak način želiš najti tisto nekaj, ko premišljuješ, analiziraš, tehtaš razne opcije. Skoraj vedno seveda imamo v mislih službo, kariero. Kako »ugotoviti« kaj si želim delati?
Sama sem šla skozi marsikaj, ko sem iskala katera bi bila ustrezna služba zame. No, vsaj mislila sem, da je to kar počnem, iskanje svoje kariere. V resnici sem iskala tisto, brez česa nikoli zares ne moremo najti svoje sanjske službe – Sebe.
Dokler nimamo zares sebe, dokler ne vemo kdo smo, si ne upamo zares priznati svojih želja, videti svojih potencialov, izreči svojih sanj na glas; zapeti svoje pesmi. Ker ne zmoremo. Zaradi tega »ne vemo«. V resnici ne vemo kdo mi smo, ne kaj bi počeli. Slednje je le logična posledica prvega.
Tako da, vsi ki iščete svoj sanjski poklic, ali svojega sanjskega partnerja; v resnici iščete samega sebe. In to je tudi edini namen, smisel našega življenja. Tudi to je pogost stavek oz. vprašanje. Kaj je moj namen v tem življenju?
Živeti Sebe. Samo to in nič drugega. Kajti samo tako se vse »zloži«, vsa področja življenja. V resnici nam ni potrebno storiti čisto nič in tudi zares ne moremo storiti čisto nič drugega, kot da si dovolimo biti pristni, avtentični, zares mi.
To je naša edina naloga, za vse ostalo bo poskrbelo življenje samo.
Avtor: Katja Zupančič
katja-zupancic.com
