»Ne bi mu rad dajal zdravil,« pravi veliko staršev, vendar strah, pritiski okolja in nepoznavanje drugačnih poti, hitro zmehčajo večino zagovornikov naravnih načinov in zgodba se konča (začarani krog pa začne) z antibiotiki ali drugimi sinteznimi zdravili.
Včasih so ljudje temeljito poznali in na lastni koži preizkusili veliko naravnih zdravil, še preden so dobili svoje otroke. V učinkovitost te ali one zdravilne rastline jih niso prepričevali oglasi v časopisih, temveč je bil to del njihovih lastnih izkušenj. Če ste sami preizkusili, kako hitro upade vročina, ko spijete sok rdeče pese ali kokosovo vodo ali namažete stopala s kisom, potem že veste, da lahko uporabite te metode tudi pri otroku. Če ste na lastnem grlu preizkusili moč in odtenke delovanja islandskega lišaja, ameriškega slamnika, cimeta in medu, Molkosana ali žajblja, potem ti pripravki za vas niso teorija, temveč resnično poznate pravila njihovega delovanja in veste, kaj lahko od njih pričakujete. Enako velja za učinke probiotikov pri driski, zaprtju, kandidi.
Kako izbrati?
Danes postaja odločanje za naravne pripravke vse bolj zapleteno. Najprej zato, ker je vse manj kakovostnih naravnih pripravkov. Če za določeno rastlino preberete, da je zdravilna, potem pa se z njo srečujete v obliki pripravka, v katerem je ta zdravilna moč uničena, boste sklenili, da se na moči narave ni zanašati. Če poznate izvorno kodo živega in učinkovitega pripravka, potem boste hitro prepoznali čaj, ki je razdišan, alge, ki so oksidirane, aloe vero, ki je izhlapela, ali kakšen drug pripravek, ki je izgubil svojo moč.
V poplavi prehranskih dopolnil in naravnih zdravil se res ni enostavno znajti. Le peščica izdelkov je zares klinično preizkušenih in registriranih kot naravna zdravila. Registracija pa je drag in zamuden proces, ki si ga lahko privoščijo le večji ponudniki. Hkrati so pravila igre na tem področju takšna, da morajo tudi tisti, ki si res želijo narediti popolnoma naravne izdelke, recepturo pogosto prilagoditi zahtevam farmakopeje. Sirupa proti kašlju na primer nihče ne dela na osnovi javorovega ali agavinega sirupa, ker bi potem morali klinično dokazovati tudi ustreznost vsake sestavine teh sladil. Namesto tega uporabijo kakšno od sladil, katerih sestavine so že na listi poznanih, npr. beli sladkor ali sorbitol. Če želijo, da bi bil izdelek označen kot ustrezen za diabetike, so prisiljeni izbirati med umetnimi sladili, kljub temu, da bi verjetno znali isti pripravek narediti tudi s čim bolj zdravim, vendar bi v tem primeru tvegali, da izdelka ne bodo mogli registrirati.
Prepoznavanje učinkovitih pripravkov nam sodobna zakonodaja vse bolj otežuje. Proizvajalcem se nalaga vse več postopkov, ki naj bi navidezno varovali naše zdravje, v resnici pa pogosto ubijajo moči v pripravkih. Tako so začeli pasterizirati med in obsevati veliko zdravilnih zelišč, zaradi zahtevane trajnosti pa morajo proizvajalci dodajati tudi vnaprej določene konzervanse, ki lahko vplivajo na zdravilnost celega pripravka.
Zavajajoče označevanje ali zavajajoča zakonodaja?
Interesi kapitala in farmacije zelo subtilno omejujejo prostor naravnim izdelkom. Tako so pred kratkim stopila v veljavo pravila, da pripravki, ki v dnevnih odmerkih presegajo teoretično določene maksimalne priporočene vrednosti, ne smejo biti na prostem trgu. Če torej kakšen sadež vsebuje veliko vitamina C, po tej definiciji postane zdravilo in kot takšno ne more biti več v prosti prodaji.
Po drugi strani pa se na embalaži ne smejo več navajati snovi, ki v dnevnem odmerku vsebujejo manj kot tretjino priporočene vrednosti. Naravni pripravki so se tako znašli med dvema ognjema. Če so preveč učinkoviti in to lahko dokažejo, potem jih ne smejo prosto prodajati, ker se morajo tretirati kot zdravilo. Če so količine manjše od tretjine dnevno predpisanih, pa jih ne smejo niti navesti, kaj šele, da bi nam povedali kaj o njihovem učinkovanju.
Da bi bilo vse še bolj absurdno, so RDA vrednosti plod teoretičnih ugotovitev, ki pogosto temeljijo na vnosih zelo neučinkovitih sinteznih vitaminov in rudnin. Tako je npr. priporočeni vnos kalcijevega karbonata 1000 mg, od katerih bo za telo uporabnih le nekaj odstotkov. Ko pa nekdo ponuja naravni pripravek, ki v dnevnem odmerku vsebuje npr. 200 mg kalcija, mu naša zakonodaja tega ne priznava kot zadostno količino, kljub temu, da dejanski izkoristek večkratno preseže tistega, ki ga dosežemo z anorganskimi oblikami.
V naravi res ni rastline, v kateri bi bili prisotni vsi vitamini in rudnine v točno takšnih odmerkih, kot jih je naša teoretična znanost označila za RDA (priporočeni dnevni vnos). Zato nam farmacija ponuja multivitaminske ali multirudninske pripravke, v katerih nam obljubljajo vse, kar mi ali naš otrok potrebujemo za zdravje. V strahu, da otroku ne bi zmanjkalo kakšne pomembne snovi, in v nemoči, da bi ga navadili na uživanje sadja in zelenjave, mnogi starši uberejo lažjo pot in se zadovoljijo s tem, da otroku servirajo vsaj kakšno »čudežno tabletko« na dan. Če res želite prehrani svojega otroka dodati vitaminsko-rudninske priboljške, potem posegajte po tistem, kar v sebi še ohranja usklajenost in modrost narave. Pripravki, kot so sok aloe vere, zelena magma (ječmenova trava), kakovostne klamatske alge ali chlorela, pivski kvas ali melasa, morda v teoriji res ne zadostujejo RDA odmerkom, vendar v praksi (in tudi v kliničnih študijah) potrjujejo, da zares delujejo blagodejno (razkisajo, razstrupljajo, zapolnijo primanjkljaj potrebnih hranil, pomagajo pri brezhibni obnovi celic in ohranjanju dednega zapisa).
Kako izboljšati imunski sistem otroka?
Vsa omenjena živila na naraven in temeljit način vplivajo tudi na krepitev imunskega sistema pri otroku. V veliko pomoč so tudi pripravki na osnovi kakovostnega medu in propolisa (ne pozabite, da propolis deluje tudi proti bakterijam, odpornim na antibiotike).
Zelo priporočljivo je v prehrano otroka vpeljati kokosovo maščobo. Zaradi lavrinske kisline (ki je je približno 50 %) kokosova maščoba spodbuja imunski sistem in direktno deluje proti patogenim bakterijam, kvasovkam, zajedavcem in virusom.
V zadnjem času je znanih vse več pozitivnih izkušenj s kolostrumom. Gre za močno naravno spodbudo imunskemu sistemu. Za razliko od dojenčka, se teliček rodi brez imunskih snovi. Vse, kar potrebuje njegov imunski sistem, dobi z uživanjem kolostruma – mleziva, ki ga krava izloča takoj po telitvi. V tem mlezivu je zelo veliko imunskih snovi. Če otrokov imunski sistem kaže težave pri obvladovanju določenih patogenih organizmov, ali če je delovanje imunskega sistema zmotilo preveč zdravil, je uživanje kolostruma lahko način, da »imunski računalnik« naloži nov softver, ki bo telo ponovno spomnil, kako pravilno ukrepati ob srečanju z različnimi patogenimi organizmi. Seveda pa je tudi na tem področju potrebna pozornost pri izbiri pripravkov. Najbolje je izbrati kolostrum iz ekološke pridelave. Drugi pomemben pogoj je, da gre za kolostrum, ki mu niso odvzeli maščobe, ker se zelo veliko koristnih učinkovin nahaja prav v njih.
Res prepovedano za otroke?
Na velikem številu naravnih zdravil zasledimo napis, da so prepovedana za otroke do določene starosti. Za ta stavek se odločijo organi, ki registrirajo naravna zdravila, vsakič, ko proizvajalec ne more predložiti študij, opravljenih na populaciji otrok ali nosečnic. Ta oznaka je tudi na vseh zdravilih, ki vsebujejo alkohol, ne glede na dejstvo, da je le-tega v dnevnem odmerku pogosto veliko manj, kot ga je v kozarcu jabolčnega soka. Torej, oznaka, da pripravek ni za otroke, ni nujno prepoved. Dobro se je pozanimati o razlogih za takšno označevanje in mehanizmu delovanja posameznih pripravkov, saj lahko tako sami ocenite, kakšno je tveganje in kakšne so koristi. Občasna uporaba katerega od naravnih zdravil, četudi otrok morda še ne dosega postavljene starostne meje, je po izkušnjah mnogih staršev boljša izbira, kot posledice, ki jih prinaša uporaba antibiotikov ali drugih močnih zdravil.
Splača se vedeti
Do informacij o delovanju različnih zdravilnih rastlin in prehranskih dopolnil ni tako težko priti. Res je, da ni vse zapisano na škatlicah in v oglasih, vendar je na voljo veliko knjig in kakovostnih prispevkov ter delavnic in predavanj, ki nam pomagajo sestaviti celostno sliko. Globalizacija računa s tem, da vas je strah, da se vam ne da, ali da menite, da za to nimate časa in potrebnega znanja. Računajo s tem, da bomo v strahu pred napako raje verjeli titulam, naročenim študijam ali priporočilom le navidezno neodvisnih ustanov. Odločitev je vaša, odgovornost tudi.
Avtor: Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net
