Kakšni so znaki anksioznosti pri najstnikih?

Duhovnost trgovina Duhovnost trgovina Duhovnost trgovina
OGLAS
Branje dušnega zapisa Branje dušnega zapisa Branje dušnega zapisa
OGLAS

Prav vsak se lahko občasno počuti anksiozen oz. tesnoben. Ko ljudje opisujejo svoje občutke anksioznosti uporabljajo pojme kot so: biti nervozen, biti živčen, biti na robu, biti v stresu, biti zaskrbljen, napet, prestrašen.

Četudi so ta občutja doživljajsko neprijetna so lahko koristna pri izogibanju nevarnim situacijam, poleg tega pa nas motivirajo za reševanje vsakodnevnih problemov.

Anksioznost postane težava, če je močna, dolgo traja in vpliva na osebno življenje. Klinična diagnoza anksioznosti oz. anksiozna motnja se nanaša na simptome stalnega občutka nervoznosti, živčnosti, biti na robu, pretirana zaskrbljenost oz. nezmožnost prenehati skrbeti.

Anksioznost je lahko tako huda, da povzroča težave v šoli, v osebnih odnosih (npr. v družini, s prijatelji) oziroma ovira običajne, vsakodnevne aktivnosti.

Dejavniki tveganja za razvoj anksioznih motenj

Občutja tesnobnosti in napetosti povzroči zaznana nevarnost v okolju. Nekateri ljudje bolj verjetno občutijo tesnobo, kadar se počutijo ogrožene.

Ljudje, ki imajo največje tveganje za razvoj anksioznih motenj so:

• bolj občutljivi, izrazito čustveni, dojemajo svet kot ogrožajoč;
• imajo zgodovino doživljanja tesnobnosti v otroštvu, vključno z izrazito sramežljivostjo;
• so ženskega spola;
• so imeli travmatično izkušnjo;
• spadajo v sociokulturne manjšine,
• imajo slabši družbeni položaj (pripadnik manjšin, begunec, brezdomec, mladinski prestopnik).

Družinski dejavniki, ki povečujejo tveganje za anksiozne motnje so:

• težko otroštvo: npr. izkušnja fizičnega, psihičnega, spolnega nasilja ali zlorabe, zanemarjanje, imeti preveč stroge starše;
• družinsko ozadje, ki vključuje revščino, nezaposlenost;
• anksiozna motnja v družini;
• težave z alkoholom v družini;
• ločeno življenje staršev oz. ločitev.

Težave z anksioznostjo izvirajo tudi iz:

• nekaterih zdravstvenih stanj kot npr. težave s ščitnico (hipertiroidizem), aritmije, pomanjkanje vitamina B12;
• stranskih učinkih nekaterih zdravil na recept ali brez recepta (vključno s tistimi za zdravljenje težav s pozornostjo);
• zastrupitev z alkoholom, amfetamini, kofeinom, kanabisom, kokainom, halucinogeni in inhalanti.

Vir: Inštitut za javno zdravje
www.nijz.si

30
SEP
POSTANI SAM SVOJ DUŠNI MOJSTER
AKAŠKI ZAPISI, ONLINE PROGRAM – »Ključ do duše«
VEČ
Naslednji članek

Išči…

Search
Generic filters
Exact matches only

Promocijsko besedilo

Izbrani svetovalci

Brezplačne E-novičke