V vsakem od nas živi senca – del, ki je bil kdaj zavrnjen, zasramovan, nerazumljen. Morda tvoj strah, jeza, ljubosumje, zavist. Te sence niso slabe. So rane, ki kličejo po pozornosti. Ko jih ignoriramo, rastejo. Ko jih poslušamo, se pozdravijo.
Vprašanje dneva: Katero čustvo najraje potlačim? Kaj bi se zgodilo, če ga danes zares poslušam?
Praksa: Piši pismo svoji senci. Začni z: “Draga moja jeza/strah/… Danes te prvič zares vidim.”
OGLAS
Afirmacija: “Moje sence so del moje svetlobe. V njih živi iskrena resnica.”
