Kako bi ravnali, če bi absolutno in brezpogojno verjeli v dobro?
Ne nujno v izid, ki ste si ga zadali;
ne nujno vase,
ne nujno v Življenje…
..ampak v dobro?
Ko vas nekaj pojezi, si porecite: ok, zakaj je tole dobro (čeprav vam je v danem trenutku požrlo vse živce).
Kaj se ni bolje osredotočati na dobro, kot na slabo?