“Kaj počnem tu? Zakaj sem tu? Zakaj sem bil poslan na Zemljo? Kaj moram napraviti? Kaj je moja naloga?”
Ta vprašanja si človek zastavlja praktično že od tedaj, ko se je začel zavedati svojega obstoja in na neki stopnji razvoja postal razmišljajoči človek, homo sapiens. V svojih poskusih odgovoriti na ta vprašanja je razmišljal dolge ure, izpeljal številne raziskave in spisal mnoge knjige, a še danes te prastare dileme človeškega rodu niso povsem razjasnjene – položaji in okoliščine, v katerih se kot posamezniki znajdemo, nas vedno znova vrne na začetek. Še več, kolikor več vemo in kolikor bolj smo sofisticirani, se zdi, da so odgovori vse dlje. Iskanje seveda ne more obroditi sadov, če ne iščemo tam, kjer so odgovori. Zato nam internet z Googlom in Wikipedijo vred ne pomagajo dosti. Odgovore namreč nosimo v sebi, tam pa ni interneta.
Tako se rodimo, prvič zadihamo in postanemo ‘jaz’, čeprav se tega tedaj še ne zavedamo. Potem preko faz racanja, govorjenja, šolanja in drugih preidemo v odraslo dobo, si izberemo svojo pot, poskušamo na njej preživeti in kaj koristnega ustvariti zase, za svojo družino in za družbo ter si zagotoviti, da nas pogled nazaj po prehojeni poti, ki ga opravimo nekje v zrelih letih, ne bi razočaral, ker na primer nimamo česa pokazati. Pot tako kot vsaka druga ni ravna, lahka in enostavna. Na njej so ovinki, kamni za spotikanje in še marsikaj takega, kar nam prinese težave, ki se jih potem lotevamo in jih po možnosti premagujemo kot izzive, predvsem pa z njimi rastemo, zorimo in postajamo modrejši.
Pogosto neko specifično obdobje svojega življenja označimo za prelomnico, kar je najlažje storiti nekoč kasneje, z dovolj velike časovne distance. Ko poskušamo take prelomne točke analizirati in postaviti v kontekst časa, v katerem so se zgodile, nam pogosto postane jasno, zakaj so se zgodile ravno tako, kot so se – kajti v realnem času smo si želeli (in si pogosto tudi zelo prizadevali), da bi potekale drugače. A kasneje postane vse logično in razložljivo, tudi nakopičene življenjske izkušnje, skupaj z množico informacij, ki jih nadgrajujemo skozi življenje, nam pomagajo iz vsega skupaj izvleči nauk in spoznanja.
VSE SE VRTI IN POTUJE
Vsakdo med nami ima specifično, čisto posebno in sebi lastno pot, s tem pa tudi prelomnice. Nekdo jih ima več, nekdo manj; pri nekom gre za postopno grajenje osebnosti in nadgrajevanje naučenega, pri kom drugem pa gre za tektonske premike, včasih za kompleksno rušenje in ponovno izgradnjo; pri enih so te prelomnice jasno opazne oziroma jih je mogoče opredeliti s trenutkom ali dogodkom, pri drugih pa gre za procese, ki jih je mogoče opaziti šele po daljšem opazovanju in analizi. Možnosti je vsekakor veliko, kljub vsemu pa nekatere lahko označimo kot nekako “tipične”, saj se pojavljajo pogosteje oziroma nanje naletimo dovolj pogosto, da lahko govorimo o “življenjskih črtah”.
Če astrologijo jemljemo kot informacijski sistem in se lotimo študija različnih ciklov planetov, dobimo širok spisek točk (in z njihovo časovno opredelitvijo tudi življenjskih obdobij), ki posamezniku lahko prinesejo večje ali manjše spremembe. Tudi če za hip odmislimo pomembno načelo, ki pravi, da gre za posebnosti od človeka do človeka, pa nam horoskop kot astrološko orodje za opis tako osebnosti kot dogodkov kot takih nudi obilo možnosti za vpogled, opis in tudi predvidevanje ne le dogajanja, temveč tudi razvoja osebnosti osebe, katere karto imamo pred seboj.
Astroloških (in astronomskih) ciklov je cela vrsta, nekaterih se zavedamo sami po sebi (dan/noč, leto z letnimi časi, lunarni ciklus z menami, tudi teden), za druge pa je treba pogledati v tablice planetarnih premikov. Tam odkrijemo npr. največjega med planetarnimi cikli, srečevanje Neptuna in Plutona, ki se ponovi vsakih 492 let, seveda pa tudi druge, krajše in za človeka pomembnejše. Toda tu je govora o planetarnih gibanjih, ki so pomembna za cel planet, se pravi predvsem za dogodke in premike na globalnem nivoju, zato se pri iskanju odgovorov na vprašanje, katere prelomnice se dogajajo človeku omejimo na tiste cikle, ki jih lahko opazimo in študiramo znotraj življenjske dobe.
TRGANJE VERIG
Ljudje smo si za ponazoritev narave in svojega mesta v njej skozi tisočletja ustvarili bogat sistem simbolike in mistike, na nižjem nivoju pa številne pregovore in rekla, ki jih uporabljamo kot pomožno sredstvo (ali pa podkrepitev) pri razlagi kakega dogajanja. Tako vsi poznamo izreke, kot so: “Do tridesetih let še nekako gre, potem pa leta kar letijo,” “Staremu kozlu se je zmešalo” ali pa “Bolj star, bolj nor”. Da bi to človek ugotovil, je potrebnega nekaj čuta za opazovanje in pa izročilo, s katerih ugotovimo, da so do podobnih spoznanj prišle že generacije pred nami in se na njihova dognanja lahko oslonimo tudi sami. Vprašanje je le, ali je take ugotovitve mogoče časovno določiti in z njimi povezati astrološka pravila.
Iz avtorjeve dolgoletne prakse izhaja, da so interesenti za astrološki vpogled razporejeni neenakomerno. Gaussove krivulje v klasičnem smislu tu ni, mogoče pa je odkriti, da so neka starostna obdobja zastopana bistveno bolj kot druga. Predvsem gre za starost približno 35 – 42, potem nekaj manj kot petdeset in še sreda šestega desetletja starosti. Kadar pa najdemo tako izrazit vzorec, že lahko govorimo o nekem pojavu ali sistemu in raziskovalna žilica nas sili, da bi ugotovili, za kako pravilo pri tem gre.
Nadaljnje iskanje hitro pripelje do spoznanja, da gre pri odstopanju v poznih tridesetih letih za ljudi, ki jim nekaj ne ustreza, jih tišči in moti, zato bi se tega radi osvobodili. Zelo pogoste so recimo ločitve pri približno 42 letih ali pa tudi (sicer pozen) odhod, torej ločitev od staršev. V tem času se marsikdo začne vesti kot ‘ponovno mlad’, mladosten, po malem uporniški, predvsem pa drugačen in manj obremenjen kot prej, morda celo uporniški. Ko te pojme in opise poskušamo opazovati skozi astrološka očala, hitro ugotovimo, da jim je precej lahko pripisati skupni imenovalec, ta pa se imenuje – Uran. Zanj – in obenem za znamenje Vodnarja, ki mu ta planet vlada – so značilni ravno neodvisnost, upor, drugačnost, tveganje, iskanje novih poti, svobodoljubje, trganje vezi in podobno. Ko pa nekoliko iščemo naprej, vidimo, da se pri približno 42 letih Uran znajde na natančno nasprotni točki v našem horoskopu od tiste, ki jo je zasedel ob rojstvu. To pomeni, da je opravil pol nekega kroga, za katerega nam astronomske tabele hitro povedo, da traja skoraj natančno 84 let. Ta njegov ‘polovični povratek’ prinaša zgoraj naštete pojave in še več. Tega vpliva smo deležni vsi, seveda pa ne vsi enako niti ne vsi v enaki meri. Vsekakor pri tem prednjačijo tisti, katerih rojstni horoskop vsebuje ali močno poudarjenega (prominentnega) Urana ali pa kake druge kombinacije, ki predvidevajo tovrstna ‘trganja vezi’. (Tu velja še omeniti, da gre pri tej prelomnici za precej široko obdobje, v katerem se ta lahko zgodi, namreč med 38 in 46 leti, kar je odvisno od faz retrogradnosti planeta in še od nekaj dejavnikov.)
VELIKI UČITELJ NA OBISKU
Še ena taka prelomnica, ki jo poznamo vsi, a iz nje navadno naredimo prej praznik oziroma priložnost za zabavo, kot pa da bi ji namenjali kaj več pozornosti, je abraham. Po njem stvari potekajo drugače, življenjski odnos posameznika se pri marsikom v tem času spremeni, neredko pride do neke vrste pomladitve (predvsem seveda duha), oblačiti in včasih tudi obnašati se začnemo drugače, bolj sveže in neobremenjeno, kot bi hoteli ustaviti čas ali pa odgnati staranje (ali vsaj misel nanj); za marsikoga znamo reči, da ‘se je po petdesetih nehal starati’ in je ‘vedno bolj mladosten’, čeprav to fizično seveda ni mogoče. Primerjava s “starim kozlom, ki se mu je zmešalo” se ponuja sama po sebi, pa tudi vprašanje, zakaj se je v tej sintagmi znašel ravno kozel in ne recimo miš, vrana ali žirafa. Ker gre za opazovanje narave, bo bržkone držalo, da se ravno kozlom tedaj nekaj “dogaja” in reagirajo tako nenavadno, da so si prislužili vlogo v tem precej posebnem pregovoru. Astrološko gledano bomo s kozlom seveda povezovali Kozoroga in njegovega vladarja Saturna, toda prelomnica pri petdesetih nima tako izrazite astrološke konotacije kot druge, čeprav jo vsi poznamo in tudi čutimo, nekateri celo zelo močno.
Bolj jasno določljivi pa sta zato drugi dve prelomnici, ki ju povezujemo prav s Saturnom, zato si ga oglejmo nekoliko pobliže. Ker je v planetarni druščini našega osončja umeščen bliže kot Uran, je tudi njegov obhodni krog krajši, in sicer nekaj manj kot 30 let. To pa pomeni, da ima povprečni Zemljan možnost doživeti vsaj dva njegova povratka, prvega pri 29 in pol letih in drugega pri 59 letih (upoštevajmo možnost zamika v posameznih primerih, ki pa ne presega več kot eno leto). Nekateri dožive tudi tretji Saturnov povratek tam pri 87 letih, vendar se redkeje dogaja, da bi ta pomenil kako temeljito prekretnico ali življenjsko črto.
Če naj bi si znali razložiti dinamiko Saturnovih povratkov, moramo razumeti njegovo vlogo. Če pri tem ostanemo pri osnovnih pojmih, ga kaj lahko imenujemo za učitelja, profesorja, inšpektorja in še kar je izrazov za resne, trezne, odgovorne, zapete in včasih turobne osebe, ki se ne znajo smejati in zabavati, nam pa zato prinašajo lekcije, težave in prepovedi. Iz tega sledi, da sta tudi omenjeni dve življenjski črti povezani s temi lastnostmi oziroma vsaj opažanji.
Prvi med njima, tisti pri 29,5 letih, bi kaj lahko rekli tudi ‘slovo od mladosti’, ne glede na to, da si pod pojmom mladost lahko predstavljamo še vse kaj drugega kot zgolj leta. In vendar je čas okoli 30. leta nekako tisti, ko se od nas pričakuje že kaj več kot od najstnika, nezrele in neodgovorne osebe; nekako nimamo več mandata preizkušati, se iskati in loviti; sedaj naj bi že “kaj dali od sebe”. Vsekakor besedna zveza “že trideset” med ljudmi neprimerno bolj predstavlja nekakšen preskok kot “že dvajset”, ko gre predvsem za izvijanje iz pubertetniškega obdobja. Slovo od mladosti je pri tem seveda pesem Franceta Prešerna, ki pa jo je napisal – pri 29 letih, od tod primerjava.
Saturn v tem času posameznikom, ki imajo prirojene ali privzgojene velike frustracije, težave ali kake vrste hendikep, ponudi možnost razrešiti jih ali se jih znebiti ali stanje vsaj olajšati. Neprimerno več pa je primerov, kjer se pri tej starosti neka zavora, zapora ali večji problem šele pojavi – potem ko je življenje do tedaj morda potekalo razmeroma neproblematično. Kot bi se nekako zresnili ali pa morali ustaviti. Z nekaj spomina bo marsikatera bralka ali bralec pri sebi našel dogodek ali pomembno spremembo, ki ga je v tisti starostni dobi bodisi razbremenila bodisi ustavila ali prizadela in je potem življenje po tem obdobju težje ali odgovornejše kot prej.
Drugi Saturnov povratek je redko kdaj tako izrazit, kar je po astroloških pravilih dokaj logično; svojo prvo priložnost naložiti breme ali prinesti lekcijo je že opravil ob prvem povratku. Vendar najdemo posameznike, ki ne tedaj ne pri dvainštiridesetih in ne pri abrahamu niso uspeli (niso mogli ali se jim ni zdelo ali ni bilo pogojev za to, opcij pa s tem še ni konec) razrešiti svojih problemov ali omejitev ali povezanosti, zato jim je dana še ena priložnost.
NE ODLAŠAJMO Z DELOM
Za konec povejmo, da to še zdaleč niso edine življenjske črte oziroma prelomnice, prav tako ne veljajo za prav vse ljudi. V odvisnosti horoskopa se kaj lahko zgodi, da se najbolj prelomni dogodki zgodijo ob kakem čisto drugem času in so, če se odpravimo preverit, astrološko povsem razložljivi, seveda zaradi specifičnosti v osebnem horoskopu. Ob tem tudi velja poudariti, da te ‘črte’ niso edini čas, v katerem lahko opravimo pomembne osebnostne premike ali razrešitve. Tudi med temi obdobji je mogoče narediti veliko dela na sebi, le da je tedaj praviloma potrebnega precej več truda.
Če pa ponovimo izhodišče tega zapisa, se številnim ljudem v času, ko se približuje katera izmed teh prelomnic, začno dogajati situacije ali so deležnih takšnih okoliščin, da jih to sili k akciji in razreševanju karme, s tem pa tudi k osebnostni rasti. Zato je te čase dobro najprej poznati, potem jemati resno in po možnosti v njih opraviti čim več dela na sebi.
Ne nazadnje, če je v naši karti zapisano, da bomo spremembe morali doseči, je nedvomno bolje, da to storimo čim prej. Da se nam ne bi zgodilo, da precej tega, kar naj bi napravili ‘tukaj in zdaj? (v tej inkarnaciji) prenesemo na naslednje, ker nam je v tej recimo zmanjkalo ali časa ali pa življenjskih moči …
