Urinoterapija, praksa uporabe urina v medicinske namene, povzroča polemike po vsem svetu. Medtem ko nekateri zagovarjajo njene domnevne zdravstvene koristi, jo drugi ostro kritizirajo kot nesmiselno in potencialno nevarno prakso.
Kaj je Urinoterapija?
Urinoterapija vključuje zaužitje, nanašanje na kožo ali inhalacijo urina za izboljšanje zdravja. Ta praksa sega v starodavne civilizacije. Izhaja iz starodavne Indije in je stara že 5000 let.
Zagovorniki urinoterapije trdijo, da ima urin številne zdravstvene koristi. Nekatere najpogosteje navedene vključujejo:
- Razstrupljanje organizma
- Izboljšanje imunskega sistema
- Zdravljenje kožnih težav, kot so akne, ekcem in luskavica
- Pomoč pri alergijah in astmi
- Hitrejše celjenje ran
Nekateri zagovarjajo uporabo urina v boju proti resnim boleznim, kot so rak, HIV in hepatitis. Vendar večina teh trditev ni podprta znanstvenimi raziskavami.
Medicinski strokovnjaki so večinoma skeptični glede urinoterapije. Urin je odpadni produkt telesa, ki vsebuje snovi, ki jih telo izloča, vključno z amonijakom, sečnino in različnimi toksini. Prav zaradi tega številni zdravniki opozarjajo na možna tveganja zaužitja ali uporabe urina.
Na spletni strani ajpsonline.com je v članku ‘A Review- Shivambu Kalpa- Various Therapeutic Uses of Urine’ navedeno:
Urinoterapija obstaja že zelo dolgo. Medicinska uporaba urina sega v najzgodnejše civilizacije. Pogosto ga imenujejo najstarejše zdravilo na svetu. Poznala ga je vsaka generacija, a je nekako zamrla. Vendar pa je uporabo urina kot zdravila v takšni ali drugačni obliki še vedno mogoče najti v medicinskih tradicijah plemen, ki so še vedno v tesnem stiku z naravo. V Indiji se jogiji in veliki duhovni mojstri dobro zavedajo čudežev te »svete« tekočine. Tako zelo, da ima izjemno dolgo in zapleteno zgodovino v Indiji, ki sega več kot 5000 let nazaj.
Človeški urin je v mnogih azijskih kulturah že stoletja veljal za zdravilno sredstvo. Igral je pomembno vlogo v holistični medicinski tradiciji družb po vsem svetu. To je starodavna tradicija, zlasti pri boleznih, čeprav jo mnogi v dobrem zdravstvu uporabljajo za preventivno vzdrževanje zdravja. Ironično, zdravilci so to zamolčali, da bi imeli samo oni dostop do tega “vrelca mladosti”.
Fundacija Water of Life iz Indije in Kitajsko združenje za urinsko terapijo že vrsto let spodbujata urinsko terapijo. Še vedno igra pomembno vlogo pri nekaterih medicinskih zdravljenjih v Nemčiji, na Japonskem in postaja vse bolj priljubljena v Združenih državah. V Nemčiji so zdravljenje z urinom uporabljali že od srednjega veka proti vsem vrstam bolezni. Na Japonskem urinoterapijo poznajo že sedemsto let in jo še danes pogosto predpisujejo proti astmi, sladkorni bolezni, hipertenziji in poskusno proti aidsu in raku.
Urinoterapija ima tudi zgodovinske korenine v starem Egiptu, Grčiji, Rimu, Azteškem cesarstvu in od srednjega veka v Evropi. Zgodovina pitja urina v terapevtske namene sega v čas Svetega rimskega cesarstva, ko so na javnih trgih vsakega mesta-države postavili velike pisoarje, kjer so prebivalci lahko prispevali in imeli od njih korist. Več sto let so številne evropske kulture, vključno z Rusijo, uporabljale urin za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih težav. Starodavno indijsko besedilo Shivambu Kalpa Vidhi ga imenuje božanski nektar, ki je sposoben odpraviti različne vrste bolezni in tegob. V Stari zavezi Svetega pisma je simbolična omemba: “Pijte vodo iz lastnega vodnjaka” (Pregovori 5). Že stoletja so evropski Romi poznali zdravilno moč urina. Poročali so, da tibetanske lame dosežejo daljšo starost s pitjem lastnega urina. Pred več kot 500 leti so staroselci na zahodni polobli poznali to terapijo. Tako zelo, da ga domačini v Mehiki, Argentini, Peruju in Čilu še naprej uživajo za bolezni in ga uporabljajo kot antiseptik za zdravljenje ran.
Prvo milo je bil morda urin. V Angliji, Franciji in verjetno še kje drugje med ženskami še vedno obstaja navada umivanja rok z urinom zaradi njegovih mehčalnih in olepševalnih lastnosti. Urin so uporabljali tudi kot sredstvo za pranje zob, oblačil in pri pripravi kozmetike, krem in celo zdravil na recept.
Število uporab je impresivno, prav tako število njegovih sledilcev. Po poročanju tiskovne agencije Xinhua več kot tri milijone Kitajcev pije urin, da ostanejo zdravi. Iz Indije, v državi Gujarat, je skoraj 300.000 uporabnikov urinske terapije, v mestu Bombay pa skoraj 30.000 plus aktivnih uporabnikov. Nemčija, Koreja in Japonska imajo precejšnje število državljanov, ki se ukvarjajo z urinsko terapijo. Raste tudi na Zahodu.
Leta 2009 je v Guadalajari v Mehiki potekal 5. svetovni kongres o urinoterapiji, kjer so se zbrali zagovorniki z vsega sveta, da bi izmenjali svoje izkušnje. Samo vprašanje časa je, kdaj bo postalo naravno domače zdravilo za ljudi, ki želijo hiter, učinkovit in poceni način poskrbeti za svoje zdravje.
