POTLAČEVANJE SVOJIH ŽIVLJENJSKIH SANJ
Živeti svoje sanje – tega si želi vsakdo, a le malokdo stori kaj za to. Mnogi posamezniki zvesto čakajo, da jim bo priložnost padla v njihovo naročje in se bodo nekega dne zbudili v boljše jutro, v čas, ko se jim bo nekaj čudežno uresničilo. A seveda se to ne zgodi samo po sebi.
Pravi trenutek ni naključje, temveč si ga lahko izbereš sam.
Leta in leta so drvela mimo mene, v katerih se ni spremenilo kaj veliko, razen številke na koledarju. Zvesto sem sledila ponavljajočim vzorcem, ki so vseskozi prinašali enake izide. Seveda – če vedno uporabiš enake sestavine, v stalnem odmerku in jih kuhaš na istem ognju, enako dolgo, ne gre pričakovati bistveno drugačne jedi.
Lahko sem imela manj ali več denarja, boljši ali slabši avtomobil, večje ali manjše stanovanje, hladnejše ali toplejše odnose, včasih v paketu tudi vse tisto »najboljše« – od odličnih ocen in študijskih uspehov, do redne in dobro plačane službe, čudovitega partnerja in družine ter dobrih prijateljev. Na videz rojena pod srečno zvezdo, a ne tudi zares srečna … kajti moja duša ni bila izpolnjena, vselej je ostala lačna.
Zvesto potlačiš svoje globoke želje, hotenja, strasti in cilje ter velikanske sanje, na račun tistega družbeno bolj zaželenega. A počasi propadaš od znotraj. Na ven imaš »vse«, a navznoter skoraj »nič«. Veš, da nisi vedno tako čutil, zdi se ti, da si se lažje gnal po vsem tem, kar so ti narekovali, a zdaj ne gre več … Izgubil si se v vrtincu lastnega življenja.
Lahko odrasteš v čudovit zgled mnogim, a v resnici se ne čutiš vrednega temu. Ne, ker nisi zadostil sebi, svoji duši, tistemu, kar bi te naredilo zares vrednim. Takrat se zaveš, da noben uspeh na tem svetu, noben topel odnos in nikakršna spodbuda, dobra beseda drugih nima te moči, da bi pogasila ogenj, ki tli v tebi in te zvesto opominja na neuresničene sanje.
OZAVEŠČANJE SVOJIH ŽIVLJENJSKIH SANJ
A nekega dne se zbudiš in si zastaviš vprašanja:
»Le kaj se mi bo naslikalo v spomin, ko bom na stara leta premišljevala o svojem preteklem življenju?
Bom mar spoznala, da sem ves čas šprintala proti ciljni črti z vsem zagonom, pa pri tem nisem nikdar slišala glasnih navijačev na tribunah, ki bi mi dali tisti neprecenljivi občutek, da je vredno, da nekaj pomeni in ima smisel? Nekaj več od tistega kot zgolj priti na cilj, temveč na poti do njega tudi uživati, doživeti vso evforijo, strast, čutiti srce, ki v prsih glasno utripa, živi in me poganja.
Le kaj mi pomaga življenje, če bom ob zaključku poti ugotovila, da je vse, kar sem zares dosegla, le prihod na konec?
Pravzaprav vsi prispemo tja, slej ko prej. Podobno tudi tekmovalci drug za drugim prestopijo ciljno črto.
Le kaj mi pomaga življenje, ki mi je podarjeno, če pa ne uživam v njegovih čarih, vrednostih in si ga ne privoščim?
Podobno mi nič ne pomaga, če mi bodo za rojstni dan podarili kolo, ki me bo zvesto čakalo zaprto v kleti in tako nikdar ne bom občutila vetra v laseh, ki bi ga, če bi se z njim spustila po klancu.
Le kaj mi bo življenje, v katerem bom na koncu spoznala, da bi toliko reči naredila drugače, če bi se rodila še enkrat?
Le kaj naj torej storim?
Življenje ne deluje tako, nove priložnosti ne bo. Ne moremo kar zamenjati baterije ali zaslona, kot to lahko storimo pri telefonu in ga nato spet uporabljamo, tokrat morda skrbneje, vestneje, varčneje in previdneje.
Življenje je – zdaj. Tistega od prej ni več, tisto, ki sledi, pa ni zagotovljeno.«
POT K SVOJIM ŽIVLJENJSKIM SANJAM
Morda je čas, da presežemo miselnost – to ni mogoče, to se ne da, to se ne izplača … in jo zamenjamo z bolj pozitivno – to bo uspelo, to se da, to se izplača …
Le komu bi uspelo doseči kaj res vrhunskega, če nikdar ne bi drzno poskusil?
Zapomni si – ne moreš doseči cilja, ki bi te čakal na neki drugi stezi, če boš vedno hodil po isti.
Avtor: Maja Buzakovič
Več o avtorici: www.zalozba5ka.com
Povzeto iz knjige O čem pa vi sanjate?
