Dr. Goran Dubajić je svoje življenje posvetil skrbi za zdravje
Dr. Goran Dubajić ni običajen zdravnik. Raje kot zdravila za preventivo bolezni predpiše delo na sebi, gibanje in zdravo prehrano. Njegova načela zdravega prehranjevanja brez živil živalskega izvora pa se precej razlikujejo od uradnih smernic zdrave prehrane, ki nam jih zdravniki običajno svetujejo. A dr. Goran Dubajić je živ dokaz, da njegov način deluje veliko bolje, saj se, kot pravi, počuti odlično. Kot družinski zdravnik in vodja Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu Piran dela že 18 let. Kljub temu, da je delo v dveh ambulantah naporno, dr. Dubajić pravi, da mu energije ne primanjkuje – predvsem zahvaljujoč zdravemu načinu prehranjevanja.
Kaj je za vas zdrav način življenja in kako pomembna je pri tem prehrana?
Formula za zdravo življenje je po mojem mnenju zelo enostavna. Če hrano pomnožimo z gibanjem in psihično stabilnostjo, dobimo ZDRAVJE. Kolikšen odstotek zavzemajo spremenljivke v enačbi, je odvisno od vsakega posameznika, vendar hrana predstavlja vsaj tretjino zdravja. Vse tri komponente morajo biti zadovoljene, da bi bilo naše zdravje dobro, da bi preprečili raka, kardiovaskularne in avtoimune bolezni. Če je katera od spremenljivk v enačbi enaka nič, torej če karkoli od naštetega ni urejeno, to izniči tudi drugi dve spremenljivki in zdravja ni. Nekdo, ki jé zdravo rastlinsko hrano, se ogromno giblje, a je zelo živčen in veliko pod stresom, ne more biti zdrav. Zelo pomembno je delo na sebi, joga in meditacija sta za to odlični. Neprestano je potrebno delati na sebi, če želimo biti zdravi.
Gre za holističen pristop k zdravju, s čimer pa se sodobna medicina ne ukvarja. Se vam zdi, da se stanje na tem področju že kaj izboljšuje?
Žal ne, saj je poudarek predvsem na predpisovanju in jemanju raznih zdravil. Sploh v zadnjem času je prišlo do poplave novih, tako imenovanih preventivnih zdravil, na primer za hipertenzijo, osteoporozo, sladkorno bolezen, kjer je zelo težko določiti, ali so koristna ali ne. Moje mnenje je, da je za preventivo veliko bolje nekaj narediti s prehrano in gibanjem, kot pa z jemanjem teh zdravil.
Po vašem mnenju je zdrava prehrana pretežno rastlinska. V zadnjih letih ste zato iz svoje prehrane izključili vse sestavine živalskega izvora. Kako ste prišli do te odločitve?
Na podlagi izkušenj z ljudmi in prebranih knjig na to temo sem prišel do zaključka, da so ljudje, ki ne jedo mesa in predelane hrane, bolj zdravi kot ostali. Ena od ključnih knjig, ki je vplivala na mojo odločitev, je bila Kitajska študija. Gre za standardno študijo, narejeno na vrhunski način. S to študijo so dokazali, da imajo ljudje, ki pojedo več rastlinske hrane, bistveno manj sodobnih bolezni, kot so rak, kardiovaskularne bolezni, avtoimune bolezni in diabetes. Napačna prehrana in napačen življenjski slog sta nas pripeljala do vseh teh bolezni sodobne civilizacije. Prepričan sem, da se to da rešiti z vračanjem k prejšnjemu načinu prehranjevanja, ko človek ni pojedel toliko mesa in drugih živalskih proizvodov.
Kakšne so vaše izkušnje s tovrstno prehrano, kako se počutite?
V zadnjih petih letih sem postopoma izločal sestavine živalskega izvora in prehajal na pretežno vegansko prehrano. Že dve leti sem pretežno na presni hrani, torej hrani, ki ni temperaturno obdelana. Moje izkušnje so izredno dobre. Počutim se veliko bolje, manj spim in imam več energije. Velikokrat delam tudi ves dan, kar zmorem z lahkoto, kljub temu, da nisem več rosno mlad. Ne jemljem nobenih zdravil, nimam visokega pritiska, holesterola, diabetesa, osteoporoze in upam si trditi, da sem psihično stabilen (smeh).
Zakaj je veganska prehrana, torej prehrana brez sestavin živalskega izvora, boljša za človeka?
Za to je več razlogov. Prvi razlog je anatomski. Vsaki živali, tudi človeku, je ob rojstvu dano vse, kar potrebuje, da preživi. Človeku niso dani kremplji ali zobje za ubijanje. Naš daljši prebavni sistem je bolj primeren za rastlinsko hrano kot za meso. Psi in mačke imajo recimo krajši prebavni sistem, ker morajo hitro prebaviti hrano, da jim ne začne gniti v telesu. Mi pa nimamo takšne strukture, zato nam to dela težave. Če človek pojé meso, preživi, ni mu hudega, ker pa meso predolgo ostane v njegovem telesu, ga počasi zastruplja. Seveda nismo niti narejeni za to, da bi jedli samo travo, saj naš prebavni sistem ni enak kravjemu. Rekel bi, da smo nekakšni vsejedi, ki jim najbolj odgovarja pretežno rastlinska hrana. Če se hranimo tako, kot se recimo hrani gorila, torej s presno hrano, listjem, sadjem in malo oreščkov, smo najbolj zdravi in se najmanj zastrupljamo. Presna hrana je tudi najkakovostnejša.
Drugi razlog je način, kako danes gojimo živali, da iz njih pridobimo meso. Ta je naravnost grozljiv. Živalim dodajajo hormone in antibiotike zato, da hitreje rastejo, da niso bolne in da je posledično dobiček z njimi večji. Kriterijev ali omejitev za te dodatke ni. To močno vpliva na zdravje človeka, ki takšno meso, mleko ali mlečne izdelke zaužije. Povečuje se odpornost na antibiotike, zaradi česar imamo čedalje manj zdravil, ki zares učinkujejo. Velik je tudi vpliv na naše hormonsko ravnovesje. Zaradi velikih količin estrogena in tudi testosterona, ki jih dodajajo piščancem, ti v 30-ih dneh zrastejo do teže treh kilogramov, za kar bi po naravni poti potrebovali šest mesecev. Dodani hormoni ostanejo v telesih piščancev, ki imajo bolj »primitiven« prebavni sistem, zato se, ko človek to meso zaužije, količina hormonov še poveča. Vpliv se že kaže na naši populaciji.
Deklice danes dobijo prvo menstruacijo že pri osmih letih starosti, včasih so jo pri dvanajstih. Ravno otroci pojedo največ piščančjega mesa.
Vaša načela se precej razlikujejo od splošno veljavnih smernic zdrave prehrane, od tega, kar nam običajno svetujejo zdravniki. Se vam zdi, da bi bilo treba te smernice posodobiti?
Na medicinski fakulteti ni pretiranega poudarka na prehrani. Vse to, kar vem o prehrani, sem se naučil na lastno pest, izven študija. Žal medicina ne prepoznava pomena, ki ga ima prehrana za zdravje, kar je po mojem mnenju velika napaka. Med trenutnimi smernicami je veliko napačnih. Pogosto recimo slišimo, da potrebujemo veliko beljakovin, vendar to ne drži. Toliko beljakovin, kot se jih danes priporoča v prehrani, je škodljivo. Zakaj se to ne spreminja, je težko reči. Najverjetneje gre za neke tržne razloge. Po svetu je okoli 20 milijard glav goveda, ki ga gojimo za hrano, torej gre za velik posel. Nekdo, ki trdi, da meso ni zdravo, ogroža ta posel. Zagotovo pa ni zdravo jesti mesa v takih količinah, kot jih dandanes zaužijemo. Lahko ga jemo občasno, priložnostno, vendar vsakodnevno zagotovo ne.
Kako se drugi zdravniki odzivajo na vaša priporočila glede prehrane?
Zaradi narave našega izobraževanja večina zdravnikov prehrani ne posveča pretirane pozornosti. Večina jih veganstvo doživlja kot neko modno muho. Vendar je računica preprosta: če vnašamo v svoje telo kakovostne stvari, bomo zdravi, če vnašamo nekakovostne, bomo zboleli. Nesmiselno je v svoje telo vnašati toliko mesa, soli, sladkorja, žitaric, kemikalij in pričakovati, da bomo zdravi. Kvaliteta hrane je izjemno pomembna.
Kaj pa odzivi pacientov?
Odzivi mojih pacientov so večinoma pozitivni, kar me zelo veseli. Velikokrat me sprašujejo glede veganstva, jaz pa se trudim biti dober zgled in jim podati vse informacije, ki jih potrebujejo. Zdravniki imamo v družbi posebno vlogo. Ljudje nam popolnoma verjamejo in zaupajo, saj nas vidijo kot varuhe zdravja. Zdravnika, ki se prehranjuje vegansko, bodo ljudje hitreje vzeli za zgled.
Mislim, da imam kot zdravnik dolžnost, da pokažem, kaj je dobro in zdravo. V svojem življenju počnem veliko stvari, za katere mislim, da bi bilo dobro, da bi jih drugi posnemali. Vozim električni avto, ne kadim, zelo redko pijem alkohol, ne jemljem nobenih zdravil itd. Svoje življenje sem posvetil skrbi za zdravje in zato se odlično počutim.
Na kaj morajo biti ljudje pozorni, ko se odločajo preiti na vegansko prehrano?
Predvsem je pomembno, da je prehod postopen. V primeru, da imamo kakšne zdravstvene težave, lahko ob prehodu na drugačno prehrano telo reagira, kar ljudi prestraši. Če ima nekdo recimo gastritis in preide na presno hrano, se lahko na začetku pojavijo težave. Zato svetujem, da se na novo vrsto prehrane prehaja počasi in postopno.
Velikokrat ljudje, ki želijo preiti na brezmesno prehrano, sprašujejo, s čim nadomestiti meso. Ali ga je sploh potrebno nadomestiti?
Nobeno nadomestilo ni potrebno. Največkrat se ljudje bojijo pomanjkanja beljakovin, vendar je beljakovin v rastlinah več kot dovolj. Prisotne so povsod: v vsej zelenjavi, veliko jih je v oreščkih. Zgodba o mesu in beljakovinah je prenapihnjena. Zagotovo bo vsakdo, ki zmanjša količine zaužitega mesa, imel več koristi kot škode.
Kaj pa vitamin B12? Velikokrat slišimo, da nam ga lahko primanjkuje, če se prehranjujemo vegansko.
Pomanjkanje vitamina B12 je splošen problem, ne samo za vegane, temveč tudi za mesojedce. Velike količine pesticidov v poljedelstvu ubijajo tudi bakterije v zemlji, zaradi česar rastline ne vsebujejo več B12. Živali torej s hrano ne zaužijejo več B12, prav tako pa jim velika količina antibiotikov poruši črevesno floro in onemogoči proizvajanje tega vitamina. Pomanjkanje B12 je problem vseh, ne le veganov.
Ali veganom primanjkuje še kakšen drug pomemben vitamin, mineral?
Problematičen je samo B12, za vse ostalo smo tisti, ki se prehranjujemo z zdravo rastlinsko hrano, v veliki prednosti.
V veliko državah po svetu veganstvo že velja za zdravo prehranjevanje, a pri nas, v Sloveniji, pa to prepričanje še ni tako razširjeno. Kako vidite razvoj veganstva pri nas?
Menim, da se stanje na tem področju izboljšuje. Veliko držav vidi v veganstvu tržno nišo in v trgovinah je na voljo vse več veganskih proizvodov. Veganstvo je postalo moderno in tudi zato se število veganov povečuje, veliko podjetij pa je v tem prepoznalo priložnost za zaslužek. Nisem pristaš sledenja nekim modnim smernicam, a če to prinese več zdravega prehranjevanja, me ne moti.
Poudariti je potrebno, da ni vsa veganska hrana zdrava. Tri najbolj problematične sestavine, ki povzročajo največ težav, so: sladkor, bela moka in sol. Vse tri so veganske, a niso zdrave.
Zdrava veganska prehrana je tista z veliko zelenjave in sadja, malo oreščkov, občasno lahko tudi malo olja, brez predelane hrane in žitaric.
Omenili ste, da žitarice niso zdrave. Zakaj?
Moje mnenje, ki temelji na številnih knjigah in osebni izkušnji, je, da je za ljudi najbolj zdrava presna hrana, ki ni toplotno obdelana. Razlogov, zakaj žitarice niso dobre za ljudi, je več. Prvi in glavni razlog je ta, da so za ljudi neužitne, če niso toplotno obdelane. Žitarice so prvenstveno hrana za ptice, saj imajo za presnovo žitaric prilagojen prebavni sistem, ki se bistveno razlikuje od prebavnega sistema ljudi. Drugi razlog je ta, da se v današnjih sortah pšenice nahaja zelo veliko glutena, preko 20 odstotkov. Zaradi velike količine zaužite pšenice je veliko ljudi razvilo intoleranco na gluten ali celijakijo.
Treti razlog je, da vsa žita vsebujejo snov podobno glutenu (komplicirana molekula beljakovin). Telo takšne beljakovine, enako kot gluten, prepozna kot antigen, če prodrejo direktno v kri čez t. i. “leaky gut” (v prevodu to pomeni luknje v steni čreves), brez nosilca. Ko se to zgodi, začne telo proizvajati protitelesa. “Leaky gut” nastane, ker se ljudje danes v večini prehranjujejo nezdravo, uživajo veliko alkohola, jemljejo antibiotike in druga zdravila, v hrani je veliko konzervansov in drugih strupenih snovi (razni ojačevalci okusa, umetna barvila, monosodium glutamat in drugi E-ji).
Četrti razlog je, da pri presnovi žita ostane velik “kislinski rep” in se zakisa ekstracelularna tekočina, kar pelje do zmanjšane prepustnosti celične membrane za kisik. Ko celica ne dobi dovolj kisika, ji ne preostane drugega, kot da zaradi preživetja spremeni metabolizem iz aerobnega v anaerobnega. Anaerobni metabolizem ni ekonomičen in za enako količino pridobljene energije porabi tudi do 72-krat več hranljivih snovi. Zaradi tega celici na anaerobnem metabolizmu zmanjka hranil in posledično energije za njeno normalno delovanje. Če to traja dovolj dolgo, celica počasi degenerira in se koncu spremeni v rakasto celico. Za to teorijo je leta 1936 nemški znanstvenik Otto Warburg dobil Nobelovo nagrado za medicino.
Peti razlog je, da se zaradi fitinske kisline, ki jo najdemo v surovih zrnih žita, veže kalcij in tako moti njegovo absorpcijo v telesu, zaradi tega se žita ne smejo uživati surova.
Šesti razlog je, da zaradi vsebine kislotvornih mineralov iz žit telo med prebavo žit jemlje kalcij (močno bazični mineral) iz kosti, da bi jih nevtraliziral, kar je eden od glavnih razlogov za pandemijo bolezni, znane kot osteoporoza.
Sedmi razlog je, da so žita bogata s kalorijami in vsebujejo malo hranil, pa še ta se v toplotni predelavi popolnoma uničijo in v njih ostanejo prazne kalorije, zaradi katerih se danes ljudje redijo.
Osmi razlog je, da so vlaknine iz žit grobe in ostre kot fino mleto steklo in da kot takšne poškodujejo naš občutljivi prebavni sistem. Veliko ljudi ima prebavne težave prav zaradi tega.
Deveti razlog je, da se niti žita niti beljakovine ne prebavijo dobro, ko se zaužijejo v istem obroku, kar je običajna praksa. Za dobro prebavo žit je potrebno, da se želodčna kislina zmanjša, za dobro prebavo beljakovin pa, da se poveča.
Deseti razlog je, da je zelo dolg seznam zdravstvenih težav, ki so povezane z uživanjem žit. Astma, intoleranca na gluten, celijakija, alergije, prebavne motnje, gljivične okužbe, težave s sluznico, “zamašenost”, nekateri artritisi, nekatere avtoimune bolezni in nenazadnje kronično prenajedanje.
To ne pomeni, da so vsa žita slaba, še vedno so veliko boljša izbira kot živalski izdelki. Če se želimo izogniti večjim posledicam zaradi uživanja žitaric, je pomembno, da jih ne uživamo v velikih količinah in ne vsak dan. Današnje sorte pšenice niso priporočljive in se jih je potrebno izogibati, stara sorta, kot na primer pira, zaradi vsebine vsega 2 % glutena, je bistveno manj škodljiva (razen za tiste, ki imajo celijakijo), to velja tudi za oves.
Ajda (ne spada v žita), integralni riž, amarat, kvinoja in koruza so še manj škodljive. Edino žito, ki pri presnovi ne zakisa ekstracelularne tekočine, je proso in je s tega vidika zdravo. Vsa žita je treba uživati kuhana. Žita, pečena na visoki temperaturi, običajno vsebujejo maščobe, ki se na visoki vročini spreminjajo v strupe in jih s tega vidika ni dobro jesti.
Pripravila: Nuša Pevc
