“Dovolj imam vsega. Želim samo v miru zadihati in naj se končno zgodi že nekaj lepega in pozitivnega”

OGLAS

Vedno več posameznikov, ki jih srečujem na delavnicah, individualnih terapijah ali vsak dan v življenju, mi pripoveduje o tem, da si želijo samo miru, olajšanja, se osvoboditi bremen. Za kakšna bremena gre, pogosto niti ne znajo dobro opisati. Le, da želijo dati breme iz sebe. Želijo olajšanja. Želijo zopet zadihati… Želijo oditi iz odnosa, v nov odnos, ki bo bolj ljubeč, lahkoten, kjer bo lepo. Želijo novo službo ali na svojo pot …

Ne zavedajoč se (ali z zavedanjem) se ljudje želijo znebiti (čustvenih) bremen iz preteklosti (iz otroštva, iz primarne družine, od prednikov – na nas vplivajo najmanj tri generacije nazaj…). Težko je. Utrujeni in izčrpani so od življenja. Skoraj ne gre več ali pa so morda še „rezerve“ in se lahko še malo potrpi … Ali pa še za nekaj časa nataknejo „rožnata očalca“ in je za neko obdobje spet „vse dobro“. Nič od tega seveda ne pelje v smeri miru, olajšanja in osvoboditve od bremen … Nasprotno, pelje v smeri ravno nasprotnega, ki nosi potencial, da se še poveča, kajti na koncu je vse energija.

A vendar ne gre za to, da nam življenje ne ponuja rešitve in možnosti, če želite. Ne gre za to, da ni možnosti odložiti čustvena bremena in se osvoboditi ali vsaj nekaj spremeniti. Svoboda in ljubezen vsak dan potrkata na naša vrata. Ali ju izberemo, je vprašanje? Ali pa vedno znova izberemo isto, ponavljajoče?

OGLAS

Noben strah, travma, nemoč, ujetost, jeza, žalost, osamljenost, ponavljajoči se vzorci v odnosih (izdaje, zapuščanja, zavrnitve …) ali dolgočasna rutina in tako naprej niso zapisani v kamen. Niso dokončno zapisana usoda. Sprememba je v vsakem trenutku mogoča in možna. Celo zelo zaželena in dobrodošla. Potrebno pa je seveda sprejeti odločitev za spremembo in narediti korake v smeri spremembe. Saj poznate tisti rek, ki pravi „da je delati vedno iste stvari in pričakovati spremembo, definicija norosti“.

TA REK LAHKO PRENESEMO TUDI NA MENTALNO-ČUSTVENE VZORCE, PREPRIČANJA …

Torej, razmišljati vedno isto (negativno) misel ali se čustveno (negativno) odzivati vedno na isti način ne bo prineslo drugačnih rezultatov. Povsem logično je, da nam bo enako čustveno odzivanje ali doživljanje, prineslo povsem iste situacije, podobne ljudi, odnose ali nas držalo ujete v trenutni situaciji – odnosu, službi …

Primer iz življenja:

Npr. da si želite ljubečega partnerskega odnosa, v katerem vas bo partner spoštoval, sprejemal takšne, kot ste, kjer boste lahko sproščeni in točno to, kar v resnici ste. Cenjeni. Vredni. Želite si miru in brez drame. TO JE TISTA SPREMEMBA, KI SI JO ŽELITE. V vašem življenju, pa je vse prej, kot to – vedno znova vam partner kaže, da vas ne ceni, ne upošteva, imate morda celo občutek, da partnerju niste pomembni, čustva so burna (izčrpavajoča), drama, miru ni.

Jasno je, da je potrebno pogledati, kakšne misli in prepričanja imate v sebi (o sebi, partnerskem odnosu in nasprotnem spolu), da to vedno znova privlačite v svoje življenje. Pogosto se tudi zgodi, da mi oseba reče, da je zelo pozitivno naravnana in v redu oseba in da enostavno ne razume, zakaj se ji to dogaja. Ko pa začnemo raziskovati vzorce, pa se pravi razlogi začnejo razkrivati, odkrivati začnemo podzavestna prepričanja, potlačena čustva, travme, strahove … in šele od tu naprej je možna sprememba … Prava sprememba.

STARE VZORCE IN PREPRIČANJA JE POTREBNO PREPOZNATI, SPOZNATI IN JIH OBELODANITI

Torej, mentalne vzorce, čustvene vzorce, prepričanja, družinske vzorce, ki nam delajo sive lase in kaos v življenju, je najprej potrebno prepoznati. Kako jih prepoznati? Najlažje jih seveda odkrivamo in preobražamo s terapevtom, na delavnici na to tematiko, z branjem knjig ali kvalitetnih člankov. V osnovi gre za proces, ki mu moramo mi odpreti vrata in se zanj odločiti. Ko to storimo stopimo na pot želene spremembe.

Ali res še potrebujemo (družinske) vzorce, ki se vlečejo že leta in leta, od staršev na otroka, od prednikov naprej in nam enostavno ne služijo več, razen v tem, da nam jemljejo vitalno življenjsko energijo, nas delajo nesrečne, žalostne, nas oddaljujejo od tega, kar smo v resnici, nas omejujejo, blokirajo, nam jemljejo moč…?

Mar ni čas za osvoboditev?

Je!