Razlike so velike, čeprav je vse izjemno tesno povezano in prepleteno v nekakšen gibljiv in ves čas se spremenljiv sistem, ki ga imenujemo psiha.
Že sama imena so precej zgovorna. Zavestni del je tisti, ki nam je dostopen v budnem, zavednem stanju (vsakodnevno, ko se zbudimo). Vsega se jasno zavedamo, vidimo, slišimo itn.. A tvori le izjemno majhen del naše psihe.
Podzavest in nezavedno pa na drugi strani tvorita večinski del in zato, če želimo spremeniti svoje življenje, vzorce, prepričanja, navade in razrešiti travme, se je potrebno obrniti k podzavesti in k nezavednemu. Več pišem v tem članku.
Dobro je vedeti, da zavest, podzavest in nezavedno nista ločeni. A delujejo skupaj – trio, ki močno vpliva na naše dojemanje, sprejemanje, odzivanje, vedenje, razumevanje, doživljanje sveta, okolice, odnosov in sebe.
Ko zavest in podzavest nista usklajeni
Težava nastane, ko zavest in podzavest nista usklajeni oz. ne delujeta usklajeno. Tega je v resnici zelo veliko. Takrat imamo v zavednem delu želje, ideje, pričakovanja, predstave, ki pa se v našem življenju ne manifestirajo. Želimo si nekaj, v življenju pa se soočamo z drugim. Npr. želimo si ljubečega partnerja, prihajajo pa nam naproti le hladni, odsotni.
To se zgodi, ko je v našem podzavestnem svetu nekaj drugega kot pa v zavednem. Takšna disharmonija se zgodi običajno, zaradi potlačenih čustev, nepredelanih travm, disfunkcionalnih (družinskih) vzorcev, negativnih prepričanj, ki so zapisani globoko v nas.
Veliko le-teh je podedovanih od naših prednikov in zato imamo zapise tudi na celični ravni, ne samo na čustveni ali mentalni ravni.
Ker zavest in podzavest nista usklajeni, doživljamo stiske, notranje napetosti, notranje boje, stojimo na mestu in se v življenju ne premaknemo. Naš zavestni, tudi razumski del običajno ve, kaj si želi, vendar pa se to ne zgodi. To je zato, ker je razlika med tem, kar si zavestno želimo in kar nosimo v podzavesti, velika.
Šolski primer so romantični odnosi.
Ženska/moški natančno ve, kakšnega partnerja si želi: npr. si želi varnega in ljubečega odnosa, ni za avanture, želi se počutiti sprejeto, spoštovano, ljubljeno in hkrati imeti dovolj prostora v odnosu, da je lahko to, kar je. Pa vendar je realnost drugačna: kljub temu, da natančno ve, da si želi stabilnega partnerskega odnosa, spoznava le moške/ženske, ki niso dovolj resni in si želijo morda neobvezen odnos ali avanturo ali ne vedo, kaj bi sploh radi. Zaradi tega čuti razočaranje, nespoštovanje itn. Ne ve, kaj je razlog, da srečuje le takšne posameznike/posameznice.
A razlog je tisto (tista vsebina), ki jo nosi v podzavesti.
Torej, zavestno ve, da si želi stabilnega partnerskega odnosa. V življenje pa pritegne le tisto, kar nosi v podzavesti. Vendar, pritegne zato, KER IMA NERAZREŠENO IN NEOZAVEŠČENO, zato je močnejše, kot zavestno. Ko začne razreševati, izgublja moč… in zato sta zavest in podzavest vse bolj usklajeni…
ZAVESTNO, PODZAVESTNO, NEZAVEDNO
Zavestni um
Spletni vir Hypnotherapy Directory opisuje, da se zavestni um nanaša na tisti del našega uma, ki se jasno zaveda misli, občutkov, čustev in okolice. Omogoča nam komunikacijo z drugimi in daje občutek samozavedanja.
Za večjo jasnost lahko opišem podzavest, kot del psihe, ki deluje tik pod zavestno ravnijo in deluje kot ogromna zbirka podatkov, ki hrani vse naše izkušnje, spomine, doživetja iz otroštva, preteklosti, ki so se oblikovala v prepričanja, vzorce, vedenja, odzive itn.. Odgovorna je za naše samodejne odzive – npr. navade in reflekse.
Pogosto zavest/podzavest opisujejo kot vrh ledene gore nad gladino morja (zavest) in pod gladino morja (podzavest). Podzavest in nezavedni um predstavljata večji del nas, skrit pod vodno črto.
Podzavest
Podzavest je del uma, ki deluje tik pod nivojem zavesti. Velja za del uma, ki je odgovoren za shranjevanje večine naših spominov. Je tudi „dom“ “limbičnega sistema” (čustva), ki je vir naših čustev. Zato ima naša podzavest ključno vlogo pri oblikovanju našega vedenja in odnosa do sebe in sveta.
Nezavedno
Nezavedno je še globlje. Je del psihe, ki vsebuje misli, spomine in želje, občutenja, ki se jih ne zavedamo, a vseeno vplivajo na naša dejanja in odločitve. Npr.: poznamo veliko primerov iz prakse, ko so otroci v otroštvu doživeli težke stvari in so tako potlačili zlorabe, da se v odrasli dobi sploh ničesar ne spomnijo – kot da se to sploh ni zgodilo. Zelo pogosto to velja npr. za spolne zlorabe. Skozi terapije ali dogodke v življenju (npr. rojstvo otroka) pa se začnejo spomini nenadoma dvigovati in ne razumemo, kaj je to…
Nezavedni um je »skriti« del uma, ki vsebuje spomine, izkušnje in impulze, ki si jih, torej, možgani ne potrebujejo ali si jih ne želijo zapomniti! Prav tako naj bi bil vir mnogih naših samodejnih odzivov in refleksov: dihanje, prebavo in celo uravnavanje temperature.
HIPNOTERAPIJA IN PODZAVEST
Torej, če se spopadate s težavo, je morda vredno razmisliti o hipnoterapiji.
Hipnoterapija je dragoceno orodje, ki nam lahko učinkovito pomaga pri stiskah in težavah, vendar je dragocena šele v rokah Človeka, ki je resnično moder, etičen in se orientira izključno na dobrobit klienta. Kot vse druge terapevtske metode.
HIPNOTERAPIJA IN DUHOVNA MODROST
Moje močno prepričanje je, da mora uspešna hipnoterapija vključevati tudi kultivacijo duhovne modrosti in aktivirati človekovo duhovno inteligenco, ki je prisotna v njem. Šele tako lahko zares nagovorimo svoje težave in življenjske tegobe in ji presežemo. Vendar na prizemljen in življenjski način. Tako spoznamo globlji pomen in namen svojih težav, življenjskih tegob in lekcij, razvijamo modrost in globlje vedenje, zakaj se je nekaj v našem življenju pojavilo in predvsem, KAJ NAS UČI?
