Rudninske snovi 1.del – gost dr.Borut Poljšak

OGLAS

RUDNINSKO VITAMINSKI SISTEMI

1.Del: Rudnine in Vitamini v Uravnoteženi Prehrani
Izredni profesor na Zdravstveni fakulteti dr. Borut Poljšak

Kaj boste izvedeli pri ogledu posnetka predavanja:

Kaj so minerali?
– Minerali so snovi anorganskega izvora.

Največkrat v obliki soli.
– Glede na potrebno količino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikrolemente (oligoelemente).
– Med makroelemente spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij.
– Med mikroelemente pa prištevamo železo, jod, baker, mangan, fluor, cink, krom, selen, molibden, kobalt in vanadij. Tudi, če jih potrebujemo manj so še vseeno pomembni za naše telo.

Kaj je tukaj pomembno: naše telo mineralov ni zmožno tvoriti samo. Zato jih je potrebno vnašati preko hrane, ki jo zaužijemo.

Med esencialne elemente za človešji organizem štejemo Fe, Zn, Cu, Cr, I, Co, Mo in Se (WHO/FAO/IAEA, 1996)
Njihova skupna lastnost je ta, da jih človeško telo potrebuje zelo malo in v različnih obdobjih življenja različno, v nekaterih primerih je to pogojeno tudi s spolom.Vendar so nujni sestavni del živila za normalno delovanje vseh telesnih in duhovnik funkcij človeka.

Nekaj primerov zakaj so mineralni pomembni za naš organizem:
– Železo npr. je sestavni del hemoglobina, molekule, ki prenaša kisik v vse naše celice.
– Cink je ključna sestavina številnih encimov.
– Krom igra pomembno vlogo v metabolizmu glukoze.
– Molibden sodeluje pri fiksaciji dušika.
– Kobalt je sestavina vitamina -B12.
– Pomanjkanje joda povzroča golšo.
– Selen in baker sodelujeta v obrambi pred prostimi radikali.

“Esencialne ali neesencialen?”
… to je običajno temeljno in pogosto vprašanje na področju mikroelementov, na katerega pa ni mogoče preprosto odgovoriti.

V literaturi, ki vsebinsko obravnava toksikologijo mineralov in minerale v prehrani pogosto zasledimo izraz “toksični minerali” (ang. toxic minerals).

Pomembno je koliko minerala iz posameznega živila pride v naše telo.

Od kje sploh prihajajo minerali?

Včasih je bilo celotno vesolje majhna gosta in vroča kepa protonov, nevtronov, elektronov in fotonov, ki se od velikega poka dalje širi in ohlaja.

Jedra in elektroni so se začeli združevati v atome, plonski oblaki atomov so se začeli, zaradi gravitacije, zgoščati v galaksije, zvezde in planete.

Vir mikroelementov danes?

Primarni vir večine elementov v prehrani pa danes predstavlja zemlja. Zato je koncentracija posameznega elementa tako v rastlinskih kot živalskih komponentah prehrane odvisna predvsem od koncentracije le teh v zemlji na območju izvora posameznega živila.

V tem primeru rastline predstavljajo glavno pot esencialnih mikroelementov iz zemlje do človekovega organizma.

V zadnjem stoletju se je število človeku potrebnih elementov povečalo. Prvi razlog je vezan na nova spoznanja v fiziologiji človeka, drugi pomemben vidik pa je razkrit s prehranskimi študijami, ki so pokazale, da se raznolikost v človeški prehrani oža (zemlja je čedalje bolj osiromašena), kar pomeni večjo nevarnost za uravnotežen vnos potrebnih mikroelementov v dnevno prehrano človeka.

Vegetarijanska prehrana kot dejavnik tveganja?

Delovanje vitaminov in mineralov je lahko medsebojno povezano, zato je najbolje, da jih uživamo z živili.

Primer je npr. mleko, ki vsebuje vitamin D in kalcij. Vitamin D v telesu nato pomaga pri vgradnji kalcija v kosti.

Vzroki pomanjkanja

1. Okolje – nizke koncentracije v okolju in bio-nedostopnost
2. Človek – bolezni in geneteske okvare

Tako se vedno bolj pogosto srečujemo z živili, ki jih poznamo kot izboljšana, obogatena ali pa celo posegamo po prehranskih dodatkih.

Pomanjkanje posameznih elementov je pri ljudeh po navadi redko, saj raznolika rastlinska in živalska hrana vsebujeta dovolj teh snovi.

Do pomanjkanja pa vseeno lahko pride pri dolgotrajni enolični prehrani ali prevelikem vnosu vlaknin, ki lahko vežejo nekatere minerale.

Potrebe po mineralih se povečajo tudi pri dolgotrajni driski, pri nosečnosti, dojenju in nekaterih boleznih.

Človeško telo ne more tvoriti vitaminov ali pa jih tvori v nezadostnih količinah.

Sonce (UV žarki) pospeši nastajanje vitamina D v koži, črevesne bakterije proizvajajo vitamin K in biotin.

Vitaminov A,E,C,B1,B2,B12, folne kisline in pantotenske kisline telo ne more tvoriti samo, zato jih moramo vnesti s hrano ali z vitaminskimi izdelki.