Leto

OGLAS

Dragi bralec/bralka.
Piše se leto 2012. To je leto, ki je zame poučno.Leto, v katerem so preizskusi zaviti v bombe in prihajajo v odmerjenih časovnih presledkih. Enako ognjevito in močno, da jih brez težav opazim. Niti za hip se nimajo namena skriti ali maskirati, predrzno se pojavljajo vsakič znova. V tem letu je sigurno samo to, da so in da še prihajajo.
Zato sem si nadela ime Bojevnica luči in se odločila slediti svetlobi, slediti drobnim razpokam sredi valujočih nočnih mor in slediti drobnemu glasku, ki vabi tja nekam  in daje slutiti lepši jutri.
Opremila sem se z najbolj očarljivim nasmeškom in opazno roza šminko, da ne bom slučajno izgubila smisla za humor, ki mi v tem letu še kako prav pride. Pa nekaj citatov, ki mi odmevajo v glavi, ko se spotikam ob ovire, padam po tleh in si brišem male in velike praske, prepričana, da so zgolj male nerodnosti. Sem pa tja odločno pokažem dogodkom zobe in pogumno sprejemam vse naloge, ki so postavljene pred mano. Namesto superg za tek in bežanje, sem se odločila obuti super pohodniške čevlje in osvojiti vse vrhove mojega življenja. Zraven si bom pela Kekčevo pesem in morda s pohodniško palico odženem nadloge in prispem tja, kamor me vodi notranji vzgib, kjer me vodijo glasovi moje duše, ki se še bolj pogumno oglaša in nakazuje pot. In v rokah nimam zemljevida, samo ime kraja , kamor želim priti. To je potovanje k sebi. To je epizoda leta številka 2012. Ne, ni konec sveta. Samo nekega drugega obdobja.

OGLAS