Vegetarijanstvo je zdravo – zdravničina zgodba

OGLAS

Vegetarijanstvo zdrava izbira za vsa življenjska obdobja

“Pogosto me kličejo starši vegetarijanci, ki se znajdejo v stiski – pediatri jim namreč naročajo, da morajo svojim otrokom ponuditi meso. Po večini to tudi naredijo, vendar zelo neradi. Ko izvedo, da sem zdravnica in vegetarijanka, nasvet poiščejo pri meni.

Pri nas ni ustrezno izobraženih zdravnikov primarne ravni, ki bi vedeli, da je lahko vegetarijanstvo zdrava izbira za vsa življenjska obdobja,” nam je med sladkanjem z zdravim vegetarijanskim sladoledom, v katerem seveda ni bilo ne belega sladkorja ne mleka, povedala zdravnica Petra Mihalek Novak.

Naša sogovornica, ki je sicer mati petih otrok, družini ponuja samo brezmesne obroke: “Dandanes se ni več težko prehranjevati vegetarijansko in pri tem poskrbeti za vnos vseh snovi, ki so pomembne za zdravje. Med računanjem, koliko je treba odšteti za zdrav vegetarijanski obrok ali pa tak, ki ga pripravimo iz vnaprej na pol pripravljene hrane, se izkaže, da odločitev ni nujno dražja. Vsekakor pa vegetarijanci za vsakodnevno ustrezno prehranjevanje potrebujemo več časa.”

OGLAS

Posebni svetovalci za najranljivejše

Ponekod v tujini že poznajo zdravnike, ki so posebej izobraženi na področju prehrane, razlaga Petra Mihalek Novak: “Najranljivejša skupina, ki potrebuje največ pomoči, so nosečnice vegetarijanke in mladi starši. Znano je, da ima večina nosečnic, ne glede na to, kaj jedo, težave s pomanjkanjem železa v krvi. Ko za nasvet poprosijo vegetarijanke, jim ginekologi neredko odvrnejo, naj jedo konjsko meso. Če se s tem ne strinjajo, nimajo nikogar več, ki bi jim svetoval. Zato bi v Sloveniji nujno potrebovali nekaj usmerjenih zdravnikov – tako pediatrov kot šolskih, družinskih in drugih – ki bi znali ustrezno svetovati tudi vegetarijancem. Na svetovnem spletu je mogoče najti prav vse, zdravnik pa bi moral vedeti, katere informacije so preverjene, in pomagati tudi individualno.”

V resnici sploh ni težko

V resnici ni težko zdravo živeti, poudarja sogovornica, kajti osnove so precej preproste: “Navsezadnje vsi vemo, kaj pomeni zdravo hranjenje: vsaj pet obrokov na dan, veliko zelenjave in sadja, čim bolj nepredelana hrana, za žejo voda. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije pravijo, naj mesa ne bi jedli več kot trikrat na teden. To seveda ne pomeni tri dni zapored ob vsakem obroku! Poleg tega velja opozoriti, da večina vrtcev v Sloveniji še vedno vsak dan ponuja tako meso kot dokazano škodljive mesne izdelke!”

Kaj pa večja tveganja glede B12?

“Vitamin B12 seveda potrebujemo, zlasti pri otrocih utegne njegovo pomanjkanje povzročiti hude nevrološke okvare. Vegetarijanci in vegani moramo vsekakor bolj skrbeti za zadosten vnos tega vitamina, saj ne jemo mesa oziroma živil živalskega izvora. Sklep pilotske študije, ki je bila leta 2009 objavljena v reviji International Journal for vitamin and nutrition research, se glasi, da so klamatske alge primeren in zanesljiv (biološko razpoložljiv) vir vitamina B12. Takšna je tudi moja izkušnja, saj med zadnjima nosečnostma kljub pretežno veganski prehrani ob uživanju omenjenih alg nisem imela težav s slabokrvnostjo.”

Kaj jedo pri Novakovih

“Osnovno vodilo je, da ne jemo vnaprej pripravljenih obrokov in da skušamo uživati hrano, kakršno so jedli naši predniki. Osnova naše prehrane so kaše in nepredelana žita. Ne jemo le pšenice, temveč tudi piro, ječmen, rž, proso, oves in druga avtohtona žita. Z železom in vitaminom B12 so bogata tudi druga stara žita, denimo (uvoženi) kvinoja in amarant, ter pšenica v obliki bulgur. Beli moki in belemu sladkorju se izogibamo, kruh pečem sama. Jemo tudi veliko stročnic. V vsako juho dodajam lečo, najraje oranžno – zaradi preproste priprave. Doma so vedno na mizi oreščki, ki so bogat vir maščob. Otrokom ne odrekam vsega sladkega, pazim le, za kaj gre. Doma pripravljen sladoled iz mešanega sadja in agavinega sirupa naravnost obožujemo. Tudi kak sladek namaz si privoščimo, pazim le, da je v njem večji delež oreščkov. Odlični so tudi kolački iz polnovredne moke z melaso (bogat vir vitaminov in mineralov) namesto belega sladkorja in s koščki temne čokolade. Vsepovsod dodajam lanena semena. Ker prisegam na ekološko pridelavo, na osnovi tega izbiram vso zelenjavo in sadje.”

Kaj jedo otroci v šoli in vrtcu

Petra Mihalek Novak pri prehrani svojih otrok sklepa nekatere kompromise. Starejša dvojčka se sama odločata, kaj bosta jedla. Odločitev, da nočeta več jesti v šoli, je temeljila tudi na enoličnih “vegetarijanskih” obrokih, ki jih tam ponujajo. Srednja hči je nekoliko prelahka, zato je njena pediatrinja svetovala, naj – zlasti zaradi redne športne dejavnosti – jé vse. Kljub temu meso uživa zelo redko, doma sploh ne. Je zdrava, laboratorijski izvidi so pokazali, da nima primanjkljajev. Mlajša otroka v vrtcu lahko izbereta meso, vendar ga na krožnik ne dobita samodejno. Doma se, enako kot preostala družina, prehranjujeta vegetarijansko. Otroci uživajo mleko in mlečne izdelke ter jajca, vendar ne vsak dan.

Ko bodo odrasli

“Otroke želim izobraziti, kakšna hrana je po mojem mnenju zdrava in zakaj je meso škodljivo. Ko se bodo znali sami odločiti, kaj bodo jedli, bodo to vedeli. Starši vegetarijanci ne smemo pričakovati, da bodo tudi naši otroci vse življenje vegetarijanci. Toda študije so pokazale, da otroci vegetarijancev tudi v obdobjih, ko je odločitev, kaj jesti, njihova, redkeje posegajo po hitro pripravljeni in nezdravi hrani kot njihovi vsejedi vrstniki,” gleda v zdravo prihodnost naša sogovornica.

Avtor: Tina Kralj
www.viva.si

foto: Diana Anđelić