Vsakič, ko na nekoga povzdignemo svoj glas ali se razjezimo nanj, mu odtegnemo pozornost ali ga zanemarimo, mu s tem damo vedeti, da ga ne priznavamo, da ga ne spoštujemo, da ga ne ljubimo.
S tem smo tudi sami sebe odrezali od ljubezni. In to je nasilje, to je norost, to je bolezen, ki se kakor kuga ali rak širi po vsem svetu.
Tudi zaradi razno raznih teorij, idealiziranja in kritiziranja smo izgubili občutek za življenje in pristen človeški stik.
OGLAS
Boštjan 🙂
