Kabbala – nastanek življenja

OGLAS

Kreacije se začne – manifestacija se lahko zgodi.

Drevo življenja je načrt vsega, kar obstaja, je manifestacije življenja. Vsaka kreacija, vse živo in neživo sledi istim trem razvojnim stopnjam, zato si najprej oglejmo kaj to je.

Prva stopnja kreacije je zavitost navznoter, vsebovanost v omejitvi na majhnem prostoru – zgoščeno in neoblikovano. Kot potencial v semenu! To stopnjo imenujemo AKUDIM – zavito v, zapakirano v… Lahko bi rekli, da je Akudim kot seme ali zametek, algoritem, da se nekaj razvije, manifestira. Kot na primer želod.

OGLAS

Druga stopnja je povezana s tem, da se zapis v začetni obliki začne diferencirati. Kot proces individualizacije. Drugo stopnjo imenujemo NEKUDIM. Ko seme pade na plodna tla, se razpoči in potencial v njem se lahko začne razvijati. Najprej kot kalček in potem steblo in rastlina z listi in cvetovi. Želod se razpoči, požene korenine in kalček za prve liste in stebelce.

Tretja stopnja je integracija in razvoj v odraslo obliko. Imenujemo jo BERUDIM. Potencial, ki je bil v semenu, je sedaj dosegel svojo polno razvitost, odraslo dobo. Iz želoda zraste nov hrast.

Podobno nastane drevo življenja, vsakič znova. V procesu, ki je dozorel, se razbije lupina – Nekudim, odpre potencial za njegov nastanek, ki je zapisan v zametku – Akudim. Nastane nekaj novega – Berudim.

Trije stebri ravnotežja

Slika drevesa življenja je verjetno marsikomu že znana, saj se že nekaj časa pojavlja tudi v našem prostoru. Skupaj z različnimi razlagami in pojmovanji se prav gotovo tudi tako odstira nove dimenzije v razumevanju življenja.
Drevo življenja je kot načrt življenja – našega individualnega in v širšem smislu vsega živega in vsega kar obstaja, je načrt celotnega kozmosa.

Obstajajo razlage drevesa življenja, ki so bolj ali manj linearne in delijo drevo na moški in ženski svet, na področja, in celo poskušajo najti vzporednice z auro in čakrami. Na nek način je seveda možno potegniti tudi take vzporednice. A drevo življenja je mnogo več. Drevo življenja ne odseva našega stanja, mi smo njegov odsev – živimo stanje drevesa življenja.
Nekateri delijo drevo na moške in ženske aspekte. Bolj pravilno je govoriti o stebrih – levi sredinski in desni. To so trije stebri, na katerih sloni svet. S tem se tudi izognemo poenostavitvi Kabbale na vertikalno povezavo, ki združuje svet zgoraj in spodaj.
Desni steber se imenuje Chesed in pomeni ljubečo prijaznost. Levi steber – Gevurah (ali tudi Din) pomeni pravico. Srednji steber imenovan Tiferet je harmonija.
Enaka imena nosijo tudi trije Sefiroti, vendar jih ne smemo mešati.

Chesed (kot steber) v Kabbali ni le ljubeča prijaznost. “Hkrati pomeni incest med bratom in sestro.” Incest pa v sebi vsebuje odpor do raznolikosti. Chesed je svet enakosti, nerazlikovanja. Chesed je moč ekspanzije, ki samo sebe pripelje do radodarnosti, spontanosti. Je gibljiva sila biti – kdo si in kaj si. Ima mnogo pomenov: nedokončanost, brezmejnost, neorganiziranost. Najbolje si Chesed predstavljamo kot vodo.

Gevurah (kot steber) je moč omejitve, določenosti in odločenosti. Predstavlja svet zakona in moči, drugačnosti in razlikovanja. Je ločnica in razlika med pojmi, ki so si sicer med seboj sorodni. Gevurah so meje in struktura. Lahko si ga predstavljamo kot ogenj. Otrok potrebuje meje, da se znotraj njih lahko razvija tako, kot reka potrebuje bregove, da najde svojo pot.

Prava resničnost je v ravnotežju med obema stebroma, ki se ustvari v srednjem stebru, ki nosi sočutje in se imenuje Tiferet – harmonija. Tiferet pomeni seči iz ene strani z vso močjo in odprtostjo k sosedu na drugo stran ter pri tem sebi in drugemu dovoliti, da je kar je.

Deset Sefirotov ali deset baznih elementov

Deset – kot deset prstov na rokah, na vsaki pet, v popolnem ravnotežju.​

Ko se prvobitna luč neskončnosti spušča na svet, da bi svetu in bitjem vdahnila življenje, se loči in razdeli na deset lučk. Vsaka vsebuje en aspekt svetlobe potreben za življenje. Vse sile, ki polnijo kozmos izvirajo, posredno ali neposredno iz desetih Sefirotov. To predstavlja deset osnovnih števil, na katerih vse bazira.
Ko neskončna luč postane vidna in se aktivira za ustvarjanje in človeka, jo poimenujemo lice. Lice je Kabbalistični izraz, ki pove, da se je neskončno razkrilo človeku in zahteva določeno prepoznavnost, vidljivost.

Imena in osnovno pojmovanje 10 sefirotov, kot jih večinoma pojmujemo danes, je naslednje:
• Kether – krona
• Chokmah – modrost
• Binah – inteligenca
• Chesed – ljubezen in radodarnost (ljubeča prijaznost)
• Gevurah – sila, moč, pravica, strogost
• Tifereth – harmonija, milost
• Netzach – zmaga, osvajanje, dominantnost
• Hod – glorija, blišč, podrejenost
• Yesod – osnova, komunikacija
• Malchut – kraljestvo

Sefiroti so imeli skozi zgodovino tudi drugačna imena. Imena Sefirotov v tej tabeli so le eno od poimenovanj. Vsak Sefirot ima več pomenov, pomembne pa so tudi relacije med njimi.

Zanimivost:
“Nekateri razlagajo, da je Kether tako vzvišeno stanje, da ga človeško bitje ne more doseči. Zato postavljajo Kether izven drevesa. Trdijo, da Kether pripada En Sof – neskončnosti. Na njegovo mesto postavljajo Da’at – znanje.”

Ko se skozi življenje vzpenjamo in spuščamo po drevesu življenja, ne govorimo o energiji v takem smislu, kot takrat, ko govorimo o auri ali čakrah. Deset Sefirotov bi lahko razumevali tudi kot deset vibracijskih centrov, deset prehodov ali portalov, skozi katera vstopamo v različna stanja. Od tega, v kakšnem ravnotežju so Sefiroti med sabo je odvisno naše življenje – zdravje, dobro počutje, uspešnost, zadovoljstvo. Na teh temeljih je zasnovana tudi Nondual Kabbalistic Healing® , kjer NKH® terapevt išče kako je posameznikov problem umeščen v Drevo življenja, kje je padlo ravnotežje.

V življenju stalno težimo k uravnoteženju. K temu nas žene notranji gon, ki je neposredna preslikava kozmosa. Tako je urejeno naše telo (homeostaza), tako se dogaja v naši okolici in taka je komunikacija ter odnos med našo notranjostjo in zunanjostjo. Z vsakim trenutkom se to ravnotežje tudi ruši in nam tako omogoča rast in razvoj.

Še ena zanimivost!
Kabalisti vidijo drevo obrnjeno na glavo. Tisto, kar je zgoraj (Kether) so pravzaprav korenine, tisto, kar je spodaj (Malchut) pa je krošnja. S Kether se vse začne, Malchut pa je končna manifestacija.