Ena izmed glavnih človeških značilnosti je osredotočanje na negativno. Zanimivo je, kako nas ta negativnost – pa naj bo čustvena, telesna, razumska ali energijska – potegne vase, v krog, ki ga imenujem karma, in v karmo tega trenutka.
Kako težko je najti prostor, ki bi bil osvobojen vsega tega, kjer bi negativno presegli, in namesto da se omejujemo z vsem, kar nam jemlje ustvarjalno energijo in občutek ugodja, se odpremo prostoru, v katerem se lahko zgodi prav nasprotno: kjer se lahko širimo, se smejemo in veselimo v sreči ali širjenju, ki je le del življenja, ni pa življenje samo.
Ta občutek širjenja, navdušenja in spoznavanja nečesa novega vidim v otrocih. Danes sem jih gledal pri igri; čudovito je opazovati, kako so kreativni, kako se sproščeni širijo, medtem ko se odvija igra življenja. Igri življenja se pridružimo z igro, namesto da poskušamo razumeti ali razvrščati po kategorijah (oziroma kontrolirati), kajti ko začnemo z vsem tem, pozabimo uživati v izkušnji. Imamo sicer veliko izkušenj, toda v resnici smo brez njih, ker smo tako oddaljeni od jedra, ki jih zaznava. Nekako smo ločeni, tako da izkušnje sicer imamo, toda na nivoju, ki v resnici ničesar ne izkusi.
Meditacija vrača življenju kreativnost – tisti igrivi vidik, ki kaže, kaj pomeni biti človeško bitje. Ne gre za resno tehniko, ki jo je treba delati na določen način, početi to in ono, in če se tega ne držiš, si nekako prikrajšan za radost življenja. Ko si prizadevamo, da bi izkušnjo meditacije omejili na samo duhovno, versko ali dogmatsko, zamujamo kreativno igro, ki je njeno bistvo. Meditacija je kot malček, ki sem ga danes opazoval pri igri, ko so se začele dogajati različne reči. Otrok med igro včasih tudi pade in se poškoduje, prav tako, kot se to zgodi v življenju.
Ustvarite si lahko prostor za ustvarjalnost.
Kreativni prostor,
v katerem ste lahko dotaknete nevidne razsežnosti,
je najbolj dostopen med vdihom in izdihom.
Tony Samara, odlomek iz knjige From the Heart
