Kakšni so znaki depresije pri najstnikih

Pojem depresija uporabljamo pogosto in v različnih kontekstih. Ljudje se včasih počutimo potlačeni, žalostni ali potrti, na tleh zaradi različnih življenjskih okoliščin ali dogodkov. Običajna, občasna potrtost ali žalost ne še pomeni diagnozo depresije, saj se običajno z njo lahko spoprimemo in opomoremo brez zdravljenja. Kar skušamo preprečiti je klinična diagnoza depresije.

Klinična diagnoza depresije (v teh smernicah bomo za to uporabljali izraz depresija) lahko zajema različne znake in simptome, ki so lahko različno močno izraženi.

Za klinično diagnozo depresije mora imeti oseba najmanj pet od spodaj naštetih simptomov, med katerimi mora biti vsaj eden izmed prvih dveh, simptomi pa morajo trajati vsaj dva tedna:

OGLAS

• žalostno ali depresivno razpoloženje, ki ne preneha;
• zmanjšano zanimanje in občutek zadovoljstva pri dejavnostih, ki so osebo navadno veselile;
• pomanjkanje energije in utrujenost;
• občutek ničvrednosti ali občutek krivde (brez pravega razloga za krivdo);
• pogosto razmišljanje o smrti ali želja, da bi bil/a mrtev/a;
• težave s koncentracijo in odločanjem;
• motorična upočasnjenost, včasih tudi prekomerna motorična aktivnost in težave s pomirjanjem;
• težave s spanjem, lahko tudi prekomerno spanje;
• izguba apetita, lahko tudi povečan apetit (spremembe prehranjevalnih navad lahko vodijo bodisi v zmanjšanje bodisi v povečanje telesne teže).

Dejavniki tveganja za razvoj depresije

• diagnosticirana depresija pri bližnjem družinskem članu;
• ženski spol;
• občutljivost, izrazita čustvenost, tesnobnost;
• neugodne okoliščine v otroštvu: pomanjkanje skrbi, zanemarjanje, zloraba;
• revščina v družini;
• učne ali druge šolske težave;
• neugodne okoliščine v nedavnem življenju posameznika –žrtev kriminalnega dejanja, smrt ali resno obolenje v družini, nesreča, trpinčenje ali zatiranje;
• ločitev ali ločeno življenje staršev;
• biti pripadnik sociokulturnih manjšin, slabši družbeni položaj (pripadnik spolnih manjšin, begunec, brezdomec, mladinski prestopnik);
• pomanjkanje tesnega, zaupnega odnosa z drugo osebo;
• dolgotrajna ali resna telesna bolezen;
• druge težave v duševnem zdravju: anksiozna motnja, psihotična motnja, zasvojenost.
• predmenstrualne spremembe v ravni hormonov (pms);
• obremenjenost zaradi skrbi za osebo z dolgotrajno nezmožnostjo/prizadetostjo.

Depresija lahko nastane tudi zaradi:

• direktnega učinka nekaterih zdravstvenih stanj (pomanjkanje vitamina B12, motnje delovanja ščitnice (hipotiroidizem), hepatitis, infekcijska mononukleoza, HIV, nekatera rakava obolenja;
• stranskih učinkov nekaterih zdravi (tudi za nadzor nastanka aken);
• zastrupitev z alkoholom ali drugimi drogami.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
www.nijz.si